"Pa kaj si ja nor!," je v cilju govoril oče Bogo Gajser, ko je presrečen objemal sina Tima, ki kar ni mogel verjeti, kaj mu je ravnokar uspelo.
S tednom zamude, številni so namreč pričakovali, da bo na vrh motokrosističnega sveta stopil že prejšnji teden v Assnu, je Gajser po drugem mestu v ameriškem mestu Charlotte tam, kjer se je napovedoval že od marca. Postal je svetovni prvak v razredu MXGP. To je tako, kot da bi v cestnohitrostnem tekmovanju slavil v razredu motoGP, potem ko bi pred tem zmagal že v moto2.
Že dosežek sam, postati svetovni prvak v najmočnejši konkurenci, ki obstaja v nekem tekmovanju, je izjemen, to, da ga je Gajser dosegel že v svoji prvi sezoni, pa daje vsemu skupaj še dodatno težo in pomen.
A pravzaprav že nekaj časa nihče ni dvomil, da se bo to zgodilo. Morda so bili dvomljivci na začetku sezone, ko je slovenski as na razritih progah začel svojo prevlado. Ko je kot novinec v razredu skromno prišel v Katar, le s skrito željo, ki jo je izrekel doma v Sloveniji na predstavitvi. "Zavedam se, da bo v tem razredu težje, tekmeci so starejši, izkušenejši, a mislim, da sem lahko tudi tu zelo konkurenčen," je marca dejal Gajser. Teden dni pozneje je zmagal v Katarju, v obeh vožnjah, prvih v MXGP. Tekmeci so bili šokirani.
A to še ni bilo vse. Sledila je nora serija dirk, v katerih Gajser ni nikoli zapustil zmagovalnega odra. Zmagoval je v posamičnih vožnjah, občasno na obeh na dirki s polnim izkupičkom 50 točk, pokazal je tudi, da ne gre z glavo skozi zid; ko je videl, da prvo mesto ne bo dosegljivo, se je odpeljal na drugem in dobil 22 točk. Rezultat je bil sijajen: po 13 dirkah sezone je bil edini, ki je prav na vseh dirkah stal na stopničkah. Šele v Belgiji je prvič končal na petem mestu pod odrom za zmagovalce, pa še takrat se je v drugi vožnji v ospredje prebil z 28. mesta.
Zmage v Katarju, Argentini, Mehiki, Latviji, Španiji, Veliki Britaniji in Lombardiji so bile vrhunci te sezone, še posebej je v spominu ostala Latvija, ko je slavil celo po padcu. Le pobral se je in nadaljeval. Tim Gajser pač ...
Gajser je letos delal zelo malo napak. Še največ z dvema padcema in prvim odstopom v sezoni prav v Assnu, ko ga je morda vendarle nekoliko premagala tudi nervoza. Mladenič, ki navzven na stezi vedno deluje izjemno profesionalno in skorajda nezmotljivo, je pokazal, da ni povsem nezmotljiv. Ni pa se predal, po dirki je priznal, da pač ni bil njegov dan, a takoj dodal: "Gremo naprej. Se že veselim dirk v ZDA."
Z današnjim naslovom prvaka je seveda dosegel enega največjih uspehov slovenskega motošporta, če ne celo največjega. Mladi Tim Gajser, še pred letom vzhajajoča zvezda razreda MX2, je postal zvezda tudi v MXGP. Pri komaj 19 letih (rojstni dan, s katerim se bo poslovil od najstniških let, bo praznoval čez nekaj dni, 8. septembra) je postal prvak v najmočnejšem razredu motokrosa v svetovnem prvenstvu. V manj kot eni sezoni je izpolnil cilj, o katerem je po lanski le sanjal.
Pot mladega dirkač iz Makol, ki je v vseh starostnih kategorijah in vseh razredih, kjer je tekmoval, vedno navdušil in puščal tekmece daleč za sabo, je izjemna.
S tem dosežkom pa je Gajser kronal tudi prizadevanje svoje družine. Ni skrivnost, da je zelo navezan na očeta in mentorja Bogomirja, ki je tudi njegov trener od najzgodnejših let. Oba priznavata, da je bilo sodelovanje včasih tudi burno, saj sta oba trmasta in odločna. Oče Gajser je z vztrajnostjo in dokazovanjem, da njegovi prijemi v praksi dobro delujejo, prišel tudi v sicer precej zaprt krog Hondinih strokovnjakov, ki neradi vidijo, da jim "neznanci" izboljšujejo motorje. A, kot je ata Gajser dejal po prvih dirkah sezone, so Japonci ugotovili, da pač Gajserja dobijo v paketu.
Paket Gajserjev, kjer je celotna družina vprežena v motokros, je tako letos nadgradil izjemno lansko sezono. Naslednji teden se bodo motokrosisti podali še v Glen Helen, kraj, kjer je mladi Gajser lani postal svetovni prvak razreda MX2. Decembra lani je dobil nagrado Društva športnih novinarjev Slovenije za izstopajočo mlado športno osebnost leta.
A kdor misli, da je letošnje sezone za mladeniča iz Makol konec, ker je pač že osvojil naslov prvaka, se seveda moti. Gajserji nikoli ne počivajo, Tim pa brez motorja zdrži le kakšen dan ali dva. Ko bo v Glen Helenu potegnil črto pod izjemno uspešno leto 2016 v SP, ga čaka še preizkušnja za pokal narodov konec meseca v Italiji, 8. oktobra pa še spektakularna dirka za povabljene dirkače v dvoranskem motokrosu v Gelsenkirchnu. V zvrsti, ki Gajserja tudi zelo mika in že nekajkrat je nakazal, da bi se nekoč prav rad preizkusil tudi z največjimi ameriškimi mojstri te zvrsti športa. Morda ne le na eni dirki ...
