Na startni črti so bili med predstavniki 59 držav na 21 km s slovensko trobojnico predsednik države Borut Pahor, Sandi Novak, ki je na paraolimpijskih igrah letos v Riu de Janeiru nastopil v maratonu, slepi športnik Alen Kobilica in najstarejši udeleženci, 82-Kazimira Lužnik ter 85-letna Polde Dolenc in Miroslav Rant. Najmlajši so bili tisti, ki so jih starši med tekom vozili v vozičkih.
Predsednik organizacijskega odbora in eden glavnih pobudnikov tekmovanja Andrej Razdrih je dejal, da je prvi maraton oktobra 1996 na 42, 21 in sedem kilometrov pritegnil nekaj nad 670 ljudi, sedaj pa število vsako leto raste in že letos so se približali številki 30.000.
Direktorja Ljubljanskega maratona Gojka Zalokarja je pred tekmovanjem nekoliko skrbelo, "kam bodo spravili vso to množico", saj naj bi v dveh dnevih nastopilo skoraj 28.500 tekačev in tekačic iz 59 držav. "Pa pravih skrbi v zaključku ni bilo. Vse je potekalo, kot mora, ker imamo močno in zelo dobro ekipo," je pojasnil Zalokar.
Kot največjo težavo je izpostavil zagotavljanje vsega potrebnega za izvedbo. "Od majic, ker nikoli ne vemo dovolj zgodaj, koliko tekačev bo, v zadnjem času jih naročamo med 18.000 ali celo 21.000. Vedno nakupimo nekaj več odstotkov in je nov problem, ker moramo stvari vračati. Majice nas stanejo 200.000 evrov, nahrbtniki čez 100.000, torej čez 300.000 evrov damo, pa nimamo še nič in je še daleč od začetka maratona. Govorimo o tonah in hektolitrih, pet do šest ton banan razdelimo, trije priklopniki so potrebni za vodo, pripraviti pa moramo še veliko drugega," je pojasnil Zalokar in dodal, da je proračun maratona letos okrog 1,6 milijona evrov; lanski je bil 1,5 milijona.
V soboto sta med drugim v okviru tekmovanj otrok potekali tudi prvenstvi Slovenije v uličnem teku za osnovne in srednje šole. Že tedaj je bilo na ljubljanskih ulicah otrok in mladine toliko, da je bilo na prvi pogled videti, da je njihovo število večje, kot je bilo še pred nekaj leti vseh udeležencev maratona. Nedeljski sončni dan je z rekordno udeležbo tem ugotovitvam pritrdil.
Po podatkih Atletske zveze Slovenije je v Sloveniji več kot 600 organiziranih tekaških prireditev letno, okrog 100.000 Slovencev in Slovenk pa se dnevno ukvarja s tekom. V AZS so zato uvedli tudi certificirano merjenje prog cestnih tekov; dva strokovnjaka AZS sta letos pridobila mednarodno licenco za merjenje. S tem je mogoče organizatorjem prireditev priskrbeti uraden certifikat o dolžini proge, saj večina nima uradno izmerjenih dolžin. Predsednik AZS Roman Dobnikar, Združenje za rekreativne teke, predstavniki največjih tekaških prireditev v Sloveniji, ki pri nas uživajo velik ugled, so zato v soboto ob robu maratona podpisali pogodbo o sodelovanju. S tem želijo doseči še večjo popularizacijo teka in atletike ter zagotoviti pogoje za najširšo družbeno podporo rekreativnim tekom.
