nevihta, strele Svet24.si

Maj prinaša plohe in nevihte. V teh krajih bo ...

azijski sršen, invazivna vrsta Svet24.si

Škodljivi azijski sršen je že pri naših ...

kres, ogenj, prvi-maj, kresovanje Necenzurirano

Živel 1. maj ali kako normalizirati nenormalno

hisa brglez-pl016 Reporter.si

Hiše, avti in bančni računi evropskih ...

doncic Ekipa24.si

Kakšen odgovor Luke! Je kdo dvomil vanj? Vsem je ...

Tudi Brad Pitt je obupal .. Odkrito.si

Koga briga Barbariga?!

crypto.com arena Ekipa24.si

Sramota leta! V LA-ju skušali takole provocirati ...

Miha Andolšek
Miha Andolšek
0 14.11.2014 10:00:18

Vse najboljše, gospod Jazbec

Dovolj je reči Jazbec. Zadnji pravi velikan francoskega kolesarstva, konec koncev zadnji Francoz, ki se je na Elizejske poljane pripeljal v rumenem, bilo je zdaj že daljnega leta 1985, ko je v senci slavoloka zmage še zadnjič zadonela Marsejeza. Danes je Bernard Hinault dopolnil 60. let

Zakaj je dobil vzdevek Jazbec kroži več bolj ali manj verjetnih zgodbic, je pa z omenjeno živaljo imel vsekakor sorodno vzdržljivost, nepopustljivost in napadalni instinkt. Kralj Toura, ko je bil Tour še francoski. Aroganten, malce nedostopen, nekateri bi rekli sramežljiv. "Dirkam, da zmagujem, ne pa, da bi zadovoljil ljudi," in "Dokler diham, napadam," sta le dve njegovi znameniti izjavi.

O drugi bi imel veliko za povedati Američan Greg LeMond. V pestri zgodovini dirke vseh dirk srditih rivalstev ni manjkalo, a njun dvoboj leta 1986 je bil vendarle nekaj posebnega. LeMond in Hinault sta bila namreč klubska tovariša, kar pa Francoza ni ustavilo, da ne bi iz dneva v dan poskušal Američanu sleči rumeno majico, kar je med njima povzročilo precej slabe krvi.

LANCEA NE BI NITI POZDRAVIL
Še tri desetletja kasneje bi težko rekli, da sta prijatelja, a je nek drug Američan precej večji trn v Hinaultovi peti. "Če bi danes srečal Armstronga, ga ne bi ogovoril. Ne bi ga niti pozdravil." Razlog seveda tiči v dopingu in večletni zlorabi le-tega, ki je enega največjih junakov modernega športa čez noč spremenila v goljufa vseh goljufov, na mater vseh dirk pa vrgla črn in neizbrisljiv madež. In to je tisto, kar boli Hinaulta, dopinški škandali, ki so omadeževali svet poganjanja pedal, v pogovoru za AFP pa ob tem ni pozabil dodati, da se kolesarstvu godi krivica. "Morali bi se poglobiti v vse športe, kolesarstvo ni nič bolj gnilo kot pa ostale panoge. Ljudje pa se vtikajo in spotikajo le ob kolesarstvo."

BERNARD HINAULT

NIČESAR NE OBŽALUJE
Pravi, da ničesar ne obžaluje, še enkrat bi krenil po isti poti. "Non, je ne regrette rien," kot je prepevala njegova rojakinja Spoštovan med kolegi, mnogi so se ga tudi bali, njega in njegovega temperamenta, pravzaprav vodja karavane, Le Patron, kot se glasi njegov drugi vzdevek. Sijajen v vožnji na čas, od osmih Tourov, na katerih je nastopil, jih je pet dobil, bil dvakrat drugi, enkrat pa je odstopil v trenutku, ko je imel na sebi rumeno majico.

BERNARD HINAULT

Rojen: 14. november 1954
Kraj: Yffiniac (Francija)
Vzdevka: Le Patron, Le Blaireau
Moštva: Gitane Campagnolo, Renault Elf Gitane, La Vie Claire



USPEHI

Tour: 5-krat zmagovalec (1978, 1979, 1981, 1982, 1985), 28 etap
Giro: 3-krat zmagovalec (1980, 1982, 1985), 6 etap
Tour: 2-krat zmagovalec (1978, 1983), 7 etap
Enodnevne dirke: svetovni prvak (1980), Pariz-Roubaix (1981), Liège–Bastogne–Liège (1977, 1980), Dirka po Lombardiji (1979, 1984), Valonska puščica (1979, 1983), Gent-Wevelgem (1977), Amstel Gold Race (1981)

Član posvečenega, elitnega kluba šesterice, v katerem so še Merckx, Anquetil, Gimondi, Contador ter Nibali. Kolesarski velikani, ki so dobili vse tri velike tritedenske dirke Tour, Giro in Vuelto, sam ima za nameček v omari tudi mavričasto majico svetovnega prvaka ter granitno kocko z dirke Pariz – Roubaix.

UŽITEK ŠE VEDNO ISTI
Ko je leta 1986 pri vsega 32 letih kolo dokončno postavil v kot, se je oče dveh sinov posvetil govedoreji, na Touru pa je pomagal pri promociji in odnosih z javnostjo. Konec kariere je bil sicer skrbno načrtovan. "Končal sem 11. novembra in imeli smo veliko zabavo in ne sedmino, že teden dni kasneje pa sem začel delati za ASO (firma, ki organizira Toru, op.o.)."

Zdaj, na pragu sedmega desetletja, je prodal goveda in sem ter tja znova zajaha kolo. "Prej nisem imel časa, delal sem 360 dni na leto in verjemite, da tistih preostalih pet dni ne boste poganjali pedal. Zdaj se usedem na kolo dvakrat ali trikrat na teden ter prevozim 80 ali 100 kilometrov. Čeprav gre počasneje je užitek še vedno isti."

Članki iz rubrike