Petindvajsetletna Nemka je izpolnila življenjske sanje. Po zlati medalji v ekipnem šprintu na olimpijskih igrah v Londonu, ki ji je v Riu dodala še bronasto v isti disciplini, je zdaj postala tudi najboljša v posamični konkurenci šprinta.
Za Kristino Vogel je dosežek še toliko bolj poseben, ker je leta 2009 zrla smrti v oči. Na treningu na cesti se je namreč zaletela v minibus in imela hude poškodbe, nekaj dni je bila tudi v umetni komi. Okrevala je in se zmagovalno vrnila na stezo.
Toda ni dosti manjkalo, pa bi ji sanje o posamičnem zlatu odnesel sedež na kolesu. Že tik pred štartom druge finalne vožnje v dvoboju z Britanko Rebecco James je imela težave z njim in je moral mehanik popraviti kolo. Po zmagi v prvi finalni vožnji je ves čas vodila tudi v drugi, Jamesova pa se je na vse pretege trudila, da bi izsilila še eno vožnjo.
V ciljno ravnino sta prišli skoraj poravnani in Nemka se je v želji, da bi pridobila dodatne stotinke oziroma tisočinke, s telesom nagnila povsem nazaj ter s tem kolo potisnila naprej. Pri tem manevru pa je s kolesa odletel sedež in Voglova se je skozi cilj pripeljala brez njega.
Ker kolesa za šprint nimajo zavor, je ves naslednji krog in nato še tistega zmagoslavnega, ko je izvedela, da je z minimalno prednostjo postala olimpijska prvakinja, prevozila brez tega osnovnega kosa kolesa. In seveda bila seveda še veliko boljši motiv za vse fotografe ...
