Prva 'kronana glava' na olimpijskih igrah in po pripovedovanju zgodovine najuspešnejši olimpijec vseh časov je rimski cesar Neron. Na igrah leta 67 pred našim štetjem naj bi osvojil 2000 medalj, večino od njih z nepravičnimi prijemi. V tekmovanju s konjskimi vpregami so na primer njegovi tekmeci imeli na voljo štiri konje, medtem ko jih je Neron uporabil deset.
Na modernih olimpijskih igrah so se kralji, princi in ostalo plemstvo držali športnih načel in pravil. Nekateri so se iger udeležili zaradi Coubertinovega načela 'važno je sodelovati', drugi pa so na svoje dvorce odnesli tudi kos kovine.
Član švicarske kraljeve družine Hermann Alexandre de Pourtales je ob pomoči žene leta 1900 osvojil zlato medaljo v jadranju. 1960 je Prince Constantine II, ki je štiri leta kasneje postal grški kralj, bil prav tako najboljši v jadranju, hkrati pa se je ponašal s črnim pasom v karateju.
V jadranju je bil konkurenčen tudi španski kralj Juan Carlos, ki je 1972 zasedel 12. mesto, na igrah v Londonu 2012 pa je srebro osvojila Zara Phillips, hčerka angleške princese Anne.
Najbolj očiten predstavnik Coubertinovega načela je bil princ Constantin von Liechtenstein, ki je na smuku 1948 osvojil zadnje, 99. mesto. V olimpijske anale je šel tudi zaradi dolžine imena - Maximilian Emanuel Maria Alexander Victor Bruno de la Santisima Trinidad y Todos los Santos zu Hohenlohe-Langenburg.
