Med drugim ga je sprejel mariborski župan Andrej Fištravec, prav tako pa so brkatemu šampionu sprejem priredili tudi pri Smučarski zvezi Slovenije, čeprav odnosi med vpletenima stranema niso bili vselej prijateljski.
Aktualni svetovni prvak v smučarskem krosu je v prostorih SZS še enkrat obudil spomine na svojo izvrstno predstavo, razrezal torto v obliki brkov, nazdravil s penino in se že ozrl proti naslednjim izzivom.
Zveza je v njegovo čast organizirala sprejem, kot se za svetovnega prvaka spodobi. Nekateri na čelu s predstavnikom za stike z javnostjo Tomijem Trbovcem so si v ta namen celo omislili umetne brke, predsednik zbora za deskanje Branko Krašovec pa je v pozdravnem nagovoru najbolj izpostavil dejstvo, da je Filip vse vožnje v Kreischbergu odpeljal z "jajci".
Flisar je sprva priznal, da je bila tekma zanj stresna in da se še vedno ni pošteno naspal. "Noči so kratke. Bilo je kar nekaj obveznosti, a železo moram kovati, dokler je vroče. Res je, da tekem ni bilo veliko, sam pa sem znan po tem, da na prvi tekmi še ne dosegam vrhunskih rezultatov. Že 12. in 15. mesto v Val Thorensu sta bila zame super dosežka, saj mi tista proga ustreza najmanj med vsemi. Po tistem sem še malo natreniral starte in vse skupaj se je izšlo, kot se je. Nekaj sta k vsemu pripomogla tudi nov model smuči in nova plošča, pri čemer moram pohvaliti serviserja Tomaža Trdino. Potem sem moral le še dobro odsmučati, na velikih tekmah pa vedno od nekod povlečem še nekaj več. Pritiska na njih res ne čutim, saj vem, česa sem sposoben."
Filip se seveda ni mogel izogniti vprašanju o sodelovanju s SZS. "No, saj v zadnjem obdobju na tej relaciji ni bilo kaj narobe. Odločil sem se za svojo pot in od njih nisem veliko zahteval. Imeli smo dogovor, dali so mi nekaj malega denarja, sam pa sem jim z enim od sponzorjev tudi vrnil uslugo. Na koncu smo bili vsi nekako zadovoljni. Kaj in kako bo naprej, pa morajo povedati oni," je dejal svetovni prvak, ki se tudi v prihodnje vidi v ekipi Red Bulla: "Če neka stvar deluje, imajo Srbi pregovor: 'Ne diraj lava, dok spava' (Ne drezaj v spečega leva). Tako bo najbolje, da ostanem pri tem. Seveda bo treba tudi kaj izboljšati, saj se vsako leto učiš in vedno vidiš, kaj so pomanjkljivosti trenutnega sistema."
Verjamete, da bi do naslova svetovnega prvaka prišli tudi v primeru, da bi ostali pod okriljem zveze? "Kaj pa vem. Mogoče bi, mogoče ne bi. Tu je veliko dejavnikov. Treningi, ki sem jih imel skupaj s Tomašem Krausom in Fanny Smith, so bili res kakovostni. Vprašanje je, ali bi pod okriljem zveze in reprezentance imel tako dobre treninge. Kaj bi bilo, če bi bilo, mi je povsem vseeno. Zdaj sem svetovni prvak in drugega mi ni treba vedeti," je na to temo še povedal Flisar in dodal, da so potrebovali malce veliko časa, da so se zmenili za sodelovanje, ter izrazil upanje, da bodo v prihodnje te stvari pospešili.
To je bil izziv za direktorja zveze Jurija Žureja, ki je dejal, da hitrost dogovora ni bila odvisna od Filipa, ampak od finančnega stanja na SZS. Kot gonilno silo pri finančnih dogovorih je izpostavil šampionovo mamo Jelko in se ji zahvalil za pomoč. "Sam ob vseh treningih ne morem skrbeti še za finance, zato sem hvaležen mami, da to počne. Ker je po poklicu revizorka, se na finance razume. Tokrat je organizirala še avtobus z navijači, ki so Avstrijcem dali vetra," je bil mami hvaležen tudi Filip. Tovrstno sodelovanje sicer v športu nikakor ni nekaj neobičajnega; nad financami Tine Maze denimo že vrsto let bdi mama Sonja.
Filip si bo po vseh obveznostih konec tedna vzel odmor, se odmaknil od javnosti, že v ponedeljek pa odpotoval na tekme svetovnega pokala v švicarski Arosi. "Dveh dni treninga na snegu ne potrebujem, v tako kratkem času ne bi mogel storiti nič pametnega. Bolj pomembno bo, da si po zabavah in obveznostih nazaj pridobim svežino. Kot svetovni prvak ne bom imel dodatnega pritiska, da moram biti vsako tekmo v vrhu, čeprav je res, da po treh tekmah še nihče ni izskočil in ob treh ali štirih zmagah tudi globus ni nedosegljiv."
Čeprav je svoj glavni cilj v sezoni z naslovom svetovnega prvaka že dosegel, motivov 27-letnemu Mariborčanu, ki je kristalni globus osvojil že leta 2012, ne manjka. Kot pravi sam, se mu ne bo težko motivirati za naslednje tekme. "To me ne skrbi in v tem ne vidim težav. Motivacija je, da je znanje, smo videli vsi, sam sem to tako ali tako vedel že prej. Vprašanje je le, kako bo z vremenom, saj tekme pogosto odpadajo. Naslednja tekma ta konec tedna v nemškem Tagernseeju je že prestavljena, kar mi po svoje celo ustreza, saj moj nastop po vseh obveznostih in veselju najbrž ne bi bil na visoki ravni. Vedeti moramo, da imamo težave s poznospomladanskim vremenom. Do konca sezone je sicer na koledarju še osem tekem, tako da se bomo že 'nadirkali'. Seveda če bo to dalo vreme, drugače pa bomo pač vrgli kakšen pikado v lokalnem baru."
Pogovor je nanesel še na možnost, da bi Slovenija kdaj organizirala svetovno prvenstvo v smučanju prostega sloga ali vsaj kakšno tekmo svetovnega pokala. To vprašanje je Fis Žureju postavila tudi v Kreischbergu in strinjal se je, da bi bilo tako do Flisarja kot še do koga drugega pošteno, da bi obstajala možnost predstaviti se domači javnosti, a v isti sapi dodal, da realne možnosti za kaj podobnega žal ni. "Prvenstva skoraj nihče noče organizirati, vsi vemo, zakaj. Tudi Slovenija realno tega ni sposobna. Ni problem, da ne bi imeli terenov, ni problem, da ne bi imeli ljudi, problem je finančen položaj smučišč v tem trenutku in tudi finančne težave zveze. Mislim pa, da mora biti to cilj Slovenije v prihodnje, že zaradi odličnih tekmovalcev."
Na vprašanje, kateri teren bi se mu zdel najbolj primeren za organizacijo takšne tekme, je Filip presenetil z odgovorom, da bi bilo to lahko smučišče v Črmošnjicah. "To je zame najboljše smučišče. Tja sem hodil osem let, že od cicibanov naprej, a šele pri mladincih prvič tekmoval. Res pa je, da v Sloveniji ne morem nikjer trenirati; prvič zato, ker nimamo proge, drugič pa tudi zato, ker ob vrnitvi domov potrebujem tudi počitek, saj nismo lokomotive. Za razvoj tega športa bi bilo vsekakor dobro, da bi kakšno progo imeli tudi v Sloveniji."
Preden se je lotil rezanja torte, nam je zaupal, katera je bila prva stvar, ki mu je po prespani noči padla na pamet v zvezi s tekmo in osvojitvijo naslova prvaka? "Najprej sem pomislil, hvala bogu, da je za mano. Vse skupaj je bilo vendarle precej stresno. Bilo je veliko odrekanja, tudi tista poškodba iz Sočija, ki se je kar dolgo vlekla, zdaj pa se je končno vse sestavilo. Čas hitro beži in športniki ga nimamo veliko, da bi lahko delali neumnosti in naslove zbirali ne vem kako dolgo. Lahko rečem le končno, noro in še enkrat hvala bogu!"
Na vprašanje, ali so mu konkurenti privoščili uspeh, je ponudil zelo zanimiv odgovor: "Mislim, da so mi naslov vsi res zelo privoščili. Kar nekaj mi jih je reklo, da če si je kdo to zares zaslužil, potem sem to ravno jaz. Tekmovalci drug drugemu vedno privoščimo uspeh, če je bil ta dosežen na pošten način. Drugo je, če pred tabo padajo, ti pa hočeš goljufati in delati kakšne sporne manevre. Če pa vidijo, da si zmagal zasluženo, potem ti to res privoščijo vsi."
Za konec pa nam je postregel še z zanimivostjo iz zakulisja, in sicer, kako je doživel slavje z navijači, s katerimi se je domov vrnil z avtobusom? (smeh) "Zadeva je bila prava, saj so bili prijatelji dobre volje. Jasno je, da bi bilo za tistega, ki se po takem uspehu ne bi poveselil, brez veze, da bi bil sploh tam. Potem bi samo kratil čas, saj mu to očitno ne pomeni dovolj. Poveselili smo se res dobro, najprej v lokalu pod progo v Kreischbergu, potem pa, tako kot je treba, še na avtobusu. Zraven so bili tudi vinogradniki, ki so vino pripeljali s sabo, tako da smo imeli vse, kar smo potrebovali. Kakšnega stresa res ni bilo. V Mariboru smo bili vsi že tako utrujeni, da smo samo popadali in zaspali."
