Hiše, kot jo imajo danes v Podutiku in za katero še vedno odplačujejo kredit, na smučarski zvezi ne bodo več dolgo potrebovali. In tudi toliko ljudi, ki skrbi za vse mogoče, ne. Stroške bo pač treba zmanjševati, kar pomeni, da bodo morali krčiti obstoječi kader ljudi na zvezi in ker kmalu ne bodo več potrebovali toliko prostorov, bodo lahko prodali tudi hišo, se znebili kredita in ob tem še poplačali del trimilijonskega dolga, ki bremeni zvezo.
BIATLONCI NA POKLJUKO
Pred časom so razmišljali o odcepitvi od smučarske zveze biatlonci, ki vsa leta poslujejo pozitivno, z dobičkom, a jim ves presežek pobere zveza. Čeprav ima od julija vsaka panoga svoje bančne račune, je edini pravni subjekt smučarska zveza, kar pomeni, da so še vedno vsi prilivi skupni in tudi vsi dolgovi skupni. Upnika, ki čaka ne denar, seveda ne zanima, ali so to sredstva alpincev, biatloncev ali skakalcev, saj je zanj pomembno le to, da mu je dolžna smučarska zveza.
Denar bo vzel, potem pa naj se znotraj zveze zmenijo, kako in kaj. Biatlonci bi se lahko preselili na Pokljuko, posebej če se bodo z zvezo uspeli dogovoriti, da bi vrnili denar za kazen, ki so jo naložili zvezi zaradi nepravilnosti pri gradnji biatlonskega centra na tej slovenski planoti. Gre za okoli 450.000 evrov. Ta znesek bi s pametnim ugovorom lahko zmanjšali na okoli 200.000 evrov, kar pa bi biatlonci ob dinamiki zdajšnjega poslovanja odplačali v treh ali štirih letih (v zadnjih štirih letih so imeli na leto okoli 50.000 evrov presežka). In tako bi se lahko vse pravice upravljanja Pokljuke prenesle na panogo biatlon, ki bi potem delal, kot bi želel.
ZMEŠNJAVA PRI SKOKIH
Najbolj aktualna je selitev panoge smučarski skoki in nordijska kombinacija v Državni nacionalni panožni center v Kranju. Toda skakalci bodo morali, preden se preselijo, razčistiti odnose v svojih vrstah. Za nekatere je še vedno aktualen sklic izredne seje odbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo. Za tiste, ki so jo predlagali. Za predsednika zbora in odbora Ljuba Jasniča pač ne. Podpisniki zahtevka za izredno sejo zbora menijo, da si vsak razlaga pravilnik oziroma pravno formulacijo po svoje.
Tisti klubi, ki zahtevajo sklic izredne seje, menijo, da je bilo ob vloženem zahtevku za sklic izredne seje dovolj glasov in da bi predsednik Jasnić v 15 dneh moral sklicati izredno sejo (11. člen poslovnika o delovanju panoge pravi: Izredno sejo zbora mora predsednik panoge sklicati, če to zahteva najmanj tretjina glasov, nadzorni odbor ali predsednik zveze; če predsednik panoge izredne seje ne skliče v 15 dneh, jo lahko skliče predlagatelj sam.). Dejstvo je, da so nekateri klubi, ki so bili podpisani pod zahtevek za sklic izredne seje, svoje podpise umaknili in da v tem trenutku zahtevek nima predpisane tretjine glasov, toda dejstvo je tudi, da je bilo ob vložitvi zahtevka glasov dovolj in da bi moral predsednik sklicati izredno sejo. Ali jo bodo zdaj sklicali klubi predlagatelji, kot jim dopušča poslovnik delovanja panoge? V petek je potekel rok (15. dan), ki ga je imel predsednik za sklic izredne seje, zdaj pa so na potezi klubi.
JASNIČ NE BO SKLICAL SEJE
"Ne bom sklical izredne seje zbora, ker za to ni izpolnjenih pogojev," je na začetku pogovora dejal Jasnič in nadaljeval: "Ker zahtevek za sklic izredne seje nima zadostnega števila glasov. Po našem poslovniku mora biti ob zahtevku ena tretjina glasov, kar v našem primeru pomeni 32 glasov, če jih spremenimo v številke. Mimo poslovnika pač ne morem, zato ne bom sklical izredne seje zbora."
Vse skupaj, tudi glede sklica izredne seje, se je začelo z zelo slabim stanjem klubov, ki so zahtevali poseben zbor panoge za razpravo o stanju v klubih. "V pravne stvari zahtevka se sploh nisem spuščal, ker sem samo preštel glasove, če bi bilo treba, pa bi tudi pravno pregledal stvari. Zahtevek ima dve točki – prva točka je razprava o delu predsednika, druga točka pa glasovanje o razrešnici. Nobenega govora ni o slabem stanju v klubih ali o čem podobnem, kar naj bi bilo vodilo, da je do zahtevka za sklic izredne seje sploh prišlo," je govoril Jasnič, ki ga verjetno precej moti, da so klubi ubrali tak način, da bi se ga rešili.
Res je, da bi klubi, ki jih je motilo delo predsednika, to izrazili na vsaki seji zbora panoge in bi se o tem govorilo in morda celo našlo rešitve. "Pred nami je redna seja zbora panoge, 20. novembra pa bo posvet o stanju v klubih. Iščejo se sistemske rešitve, ki bi veljale tudi takrat, ko bom umrl ali pa ko bom odstavljen," je pikro pripomnil Jasnič.
Jasno je, da pravih sistemskih rešitev za delovanje klubov, ki vzgajajo tekmovalce, ob tem pa dihajo na škrge, ni. Toda treba bo najti rešitev za pomoč klubom. "Drži in to je bistvo vsega. Našel sem rešitev za planiške skakalne šole, ki bodo imele neposredno materialno pomoč za okoli 100.000 evrov. Zdaj pa je treba najti še denarne rezerve za obnovo skakalnic."
Kot kaže, je "skakalcem" resnično dovolj tega, da plačujejo dolgove, ki so jih ustvarili drugi. "Gledamo na vsak cent. V Kranju imamo ogromno prostora, imamo parkirišča in vse druge pogoje. Tamkajšnjo stavbo je tudi treba vzdrževati, saj za to namenimo med 50.ooo in 70.000 evrov na leto. Za letošnje leto imamo kot panoga v načrtu, da plačamo 173.000 evrov za hišo v Podutiku, za vračanje kredita, za najemnino in tako dalje. Seveda kot panoga iščemo različne možnosti, da bi te stroške zmanjšali, zato se nam zdi, da bi bila za nas selitev v Kranj dobra poslovna odločitev. Poleg tega moramo plačevati v malho za odplačevanje kredita v višini treh milijonov evrov, ki ga nismo vzeli mi," je povedal Jasnič, ki se zaveda, da nad smučarsko zvezo visi še vračanje denarja za Pokljuko.
12 TOČK
Skakalci so na zboru sprejeli dvanajst točk, ki so jih posredovali vodstvu smučarske zveze. "V teh točkah smo povedali tudi, kakšno zvezo si želimo, kakšno vodstvo. Razen treh ljudi na vrhu ne potrebujemo nikogar drugega, če gremo v samostojnost. Potrebujemo nekoga za finance, potrebujemo generalnega sekretarja, potrebujemo predsednika, ker tako pač določa zakon. Vse drugo se lahko naredi drugače, brez takega števila ljudi," je bil pragmatičen Jasnič. Res se postavlja vprašanje, kaj dela toliko ljudi, ki so tako ali drugače povezani s smučarsko zvezo oziroma delajo za zvezo. "O takih stvareh zbor ni nikoli razpravljal. O tem ni nikoli razpravljal izvršilni odbor. Vse zaposlitve so šle mimo nas," je še dejal Jasnič. Drži, da so se na zvezi direktorji menjavali kot po tekočem traku, in potem so sami zaposlovali ljudi, kakor se jim je zdelo. V pripravi je tudi nov temeljni akt smučarske zveze, statut, ki mora čim prej priti v klube, da bodo o njem lahko razpravljali in svoje pripombe in predloge posredovali odgovornim na zvezi. V načrtu je, da se nov statut sprejme na januarski skupščini smučarske zveze. "Vse je treba postaviti na nove temelje. Moramo iti naprej, v novo obdobje."
PLANICA
Verjetno panogo smučarski skoki boli tudi dejstvo, da je organizacijski komite tekem v Planici edini pri nas, ki je pod okriljem smučarske zveze. Vse druge tekme svetovnega pokala pri nas (alpsko smučanje, deskanje, teki, biatlon ...) imajo svoje samostojne organizacijske komiteje zunaj zveze. Res je, da vse OK imenuje izvršilni odbor, toda treba se bo dogovoriti, da za vse veljajo enaka pravila – ali so vsi pod isto streho ali pa vsi samostojni. Ne pa da je za ene tako in za druge spet drugače. "Mislim da je težko nadzorovati denarni tok pri organizacijskih komitejih. Ne vem, če so res potrebni vsi ti stroški, ki jih prikažejo. Borim se, da bi iz dobička Planice čim več denarja ostalo v skokih. Ampak takoj je ogenj v strehi, češ da o tem ne mora odločati panoga, ker to ni v njeni pristojnosti. Toda potem mora izvršni odbor sprejeti odgovornost za razvoj športa vnaprej. Ali bomo žagali vejo, na kateri sedimo, in pristali čez pet ali deset let na tleh?" je končal Jasnič, ki je še dodal: "Jaz nisem težava. Lahko se umaknem, kadar hočem, ponosa in skokov pa mi tako ali tako ne more nihče vzeti."
Kdo ima prav? To ni pravo vprašanje. Oziroma vprašanja sploh ni. Skakalci se morajo usesti za mizo, se pogovoriti in nekaj narediti v dobro klubov, da bomo imeli še kakšnega Prevca tudi čez deset let.
