EKIPOSKOP: Ocene slovenskih hokejskih reprezentantov

Žiga Pance: 8

S tremi goli je bil naš najboljši strelec, dosegel je tretjino zadetkov Slovenije. V formi je izredno izstopal, bil vedno viden, veliko je igral na telo in podajal, a soigralci tega niso izkoristili. Naš najboljši mož, ki pa žal ostalih ni uspel potegniti za sabo.

Sabahudin Kovačević: 8

Brez dvoma (priznamo, tega nismo pričakovali) je bil naš najboljši branilec na prvenstvu. Med branilci je največ igral, se veliko tudi vpletal v napadalne akcije, na koncu sta dobro sodelovala z Robarjem. Želeli bi si še več strelov na gol.

Aleš Mušič: 8

Večino marca stavkajoči hokejist Olimpije je bil, ob mnogih vprašanjih o formi, eno pozitivnih presenečenj. Škoda je zamujene priložnosti na tekmi z Belorusi, a proti ZDA je sijajno zadel. Imel je veliko energije, bil vedno opazen, veliko je pomagal branilcem in bil nepogrešljiv v igri z igralcem manj.

Ken Ograjenšek: 7,5

Glede na to, da je bilo to zanj prvo SP v članski kategoriji, je navdušil. Hrabrost je pokazal, tudi ko se je soočil z za glavo večjimi tekmeci, ni ga bilo strah igrati s ploščkom. Energijo je imel vedno na visoki ravni in je sijajen obet za prihodnost.

Anže Kopitar: 6,5

Na Češkem je prikazal podoben obraz kot to sezono v Ameriki, zanj povprečen, kar je priznal. Iz tekme v tekmo je postajal boljši, ne moremo tudi mimo dejstva, da so se nanj ekipe še kako dobro pripravile. Nosil je tarčo na svojem hrbtu. Dal je vse od sebe, najbolj smo pogrešali gole.

Miha Štebih: 6,5

Debitant med elito ni razočaral, kvečjemu ravno obratno. Izkoristil je svojo višino, pokazal pogum, manjkajo mu izkušnje. Začel je v četrtem napadu, nato je napredoval v tretjega, pohvalil ga je tudi Kopitar.

Blaž Gregorc: 6,5

Visokorasli branilec ostaja eden najmočnejših stebrov obrambe naše reprezentance. Pametno zna umiriti igro in poda zanesljivo, pogrešamo kakšen strel več na gol. Zanimivo, da ju je z Robarjem Kopitar na zadnjih tekmah ločil, kar pa nanj ni vplivalo.

Jan Muršak: 6,5

Prvič je zaigral med elito, eden tistih risov, ki bo za zmago naredil vse, ki ga porazi najbolj bolijo. Je najhitrejši drsalec Slovenije, in to je izkoristil, naredil je vse, kar je lahko, kot pri Kopitarju so manjkali goli.

Mitja Robar: 6,5

Bil je zelo samokritičen, a še vedno je bil dober in večino časa tudi zanesljiv, še vedno zna plošček poslati na gol. Napake se dogajajo, pri branilcih so veliko bolj opazne kot pri napadalcih. Kakorkoli obrnemo, Marian Gaborik je velemojster.

Jan Urbas: 6

Bolezen je preprečila, da bi igral na prvih dveh tekmah. Boril se je, dosegel gol, a vse trdo delo je šlo prevečkrat v prazno, njegovi streli, razen eden, pa točno v vratarja. Je eden redkih, ki lahko igra ob Anžetu Kopitarju.

Gašper Krošelj: 6

Čeprav ni štela za nič, je na zadnji tekmi debitant na SP vknjižil shutout in z dobrim posredovanjem poskrbel, da je Slovenija dočakala prvo zmago zunaj skupine za obstanek na SP elite. Proti Fincem je svoje delo opravil korektno.

Robert Kristan: 6

Po vseh porazih je bil vsakič zelo čustven. Po tekmi z Belorusijo, kjer ni pokazal najboljšega obraza, je stopnjeval formo. Proti Slovaški se je dobro držal, Norvežani so bili v power playu predobri. Od svojih soigralcev večkrat ni dobil prave podpore.

Boštjan Goličič: 5,5

Imel je eno najmanjših minutaž med napadalci, a ko je bil na ledu, je bil živahen. Pričakovali smo, kar smo dobili, veliko borbenosti in drsanja. Bi si zaslužil več zaupanja selektorja?

Luka Vidmar: 5,5

Svoje delo je opravil po pričakovanjih. Je marljiv branilec, ki ni bil kdo ve kako viden, kar je v primeru branilcev pohvalno. Na zadnji tekmi se je po sili razmer preselil v napad in delo opravil korektno.

Andrej Tavželj: 5

Skoraj do začetka SP je igral v klubu, zato iz tekmovalnega ritma ni mogel pasti, a že po prvi tekmi ga je Kopitar za eno srečanje poslal na tribuno. Majhna minutaža ga je nato spremljala do konca SP, je pa pokazal, kako Američana nasloniti na ogrado.

Klemen Pretnar: 5

Na začetku turnirja je bil eden naših najbolj zanesljivih mož v zadnjih vrstah, ne vemo, kaj se je zgodilo, a na zadnjih tekmah je bilo grobih napak v njegovi igri vedno več, toda zaupanje vanj ni upadlo.

Miha Verlič: 5

Bil je usojen tribuni, a je na prvi tekmi igral s Kopitarjem in Urbasom, kjer se ni izkazal. Ta trenutek se boljše počuti v tretjem ali četrtem napadu, kjer je lahko bolj sproščen.

Marcel Rodman: 4,5

Žal se je enemu najbolj izkušenih risov poznal prehiter konec klubske sezone zaradi poškodbe. Hitro je nazadoval v četrti napad, njegova minutaža in vloga v moštvu sta bili majhni. Mogoče je najbolj pogrešal brata Davida.

Žiga Jeglič: 4,5

Forme iz Bratislave ni prenesel na Češko, »mladi« trio prvič v več letih ni in ni našel svoje kemije. En zadetek je premalo za igralca takega kova, več je pokazal šele ob Anžetu Kopitarju in Janu Urbasu.

Aleš Kranjc: 4,5

Izkušeni branilec je bil dolga leta naš najboljši, tokrat se mu je še kako poznalo, da je bil večino sezone poškodovan in da je zelo malo igral. Pogrešali smo njegove bombe, v Ostravi ni pustil dobrega vtisa.

Tomaž Razingar: 4

Kapetan je na ledu naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, a moramo reči, da se mu leta poznajo in da mu manjka hitrosti. Še vedno zna zaščititi plošček ob ogradi, a ekipa od tega ni imela učinka. Najbrž je bilo to zanj zadnje SP.

Rok Tičar: 4

Centralni napadalec, ki do zdaj ni nikoli razočaral, je tokrat storil prav to. Klubsko sezono je končal prehitro, da bi formo lahko prenesel v Ostravo. Mogoče je največje razočaranje prvenstva, to je bilo prvo SP elitne divizije, na katerem ni zadel.

Robert Sabolič: 4

Podobne misli, kot pri Tičarju. Kopitar je bentil nad neumnim prekrškom proti Norvežanom, ki ga je Slovenija drago plačala, po vrhu je sledila še kazen – suspenz. Še enkrat: "mladi" trio je bil povsem razglašen. 

Žiga Pavlin: /

Bil je deveti branilec in je igral le na drugi in zadnji tekmi, pa še to skupaj samo dobrih 18 minut, kar je premalo za oceno.

Luka Gračnar: /

Branil je le na tekmi z Rusijo, na kateri si je poškodoval koleno, in se na klop ni več vrnil. Premalo za oceno. 

Matjaž Kopitar: 6,5

Bil je prepričan, da bodo fantje pokazali več, ko niso, je veliko menjal, verjel je, da bodo iz tekme v tekmo boljši, a forme trener čez noč ne more dvigniti. Dal je vse, na koncu pa odstopil.