Slovenci in Hrvati smo se takrat že gledali postrani in šport je bil tisti poligon, kjer so (sovražna) čustva še kako prihajala do izraza. Zmaga je bila veliko več kot to, enako poraz. Obračun v osmini finala evropske lige med Cibono in Smeltom Olimpijo je seveda vzbudil ogromno zanimanje. Naprej sta vodili dve zmagi, Zagrebčani so imeli prednost prve in morebitne odločilne tretje tekme doma.
In do slednje je tudi prišlo, potem ko je Cibona slavila na prvi domači, Olimpija pa na drugi tekmi v Tivoliju. Trinajstega marca 1997 je bila dvorana Dražena Petrovića nabito polna v pričakovanju novega uspeha volkov, toda zmaji so jim prekrižali načrte in poskrbeli, da so domači navijači obnemeli oziroma, da je bil parket takoj po koncu srečanje poln vžigalnikov, kovancev in drugih predmetov, ki so leteli na "Janeze".
Olimpija je zmagala za točko, potem ko je v zadnjem napadu odlični ameriški organizator igre Ariel McDonald prodrl pod obroč Cibone in tam našel Vladimerja Stepanio, ta pa je ob storjenem prekršku nad njim 0,3 sekunde pred iztekom dosegel zmagoviti koš. Gruzijec je bil veliki junak v četi Zmaga Sagadina, ki se je pozneje s svojimi varovanci uvrstil tudi na zaključni turnir, v četrtfinalu so izločili še milanski Stefanel.
