Kako je Mulalić osupnil beograjski Pionir (video)
Vam je že kdaj uspel podoben met?
Kot kadet sem že zadel s polovice igrišča, a ob koncu četrtine, nič tako pomembnega, kot je bilo to. Res je lep občutek, ki ga najbrž ne bom nikoli pozabil.
Take zmage so najslajše.
Bili smo res zelo veseli, bila je kratka evforija, predvsem zaradi načina, na katerega smo zmagali. Pokazali smo pravi karakter. Igra spet ni bila najboljša, je pa energija bila na nivoju, mislim, da smo si zmago zaslužili s tem, ker smo bili nepopustljivi. Ta met je bil nagrada za to, da smo verjeli do konca, da lahko zmagamo. Kakorkoli obračamo in govorimo, da Partizan ni več to, kar je bil pred leti, ga v Pionirju ni lahko premagati.
Kaj ste razmišljali pred to zadnjo akcijo?
Pričakoval sem, da bo Cvetković drugi prosti met namerno zgrešil. S Sinovcem sva bila dogovorjena, da bo on skušal priti do žoge, sam pa naj stečem čim bolj naprej, z metom bi verjetno poskušal on. Potem pa je Cvetković drugi met zadel in v glavo mi je šinilo, da mi ni treba naprej, da se bom skušal odkriti, priti čim dlje naprej, vreči, in kar bo, bo. Šel sem po žogo, ko me je Ivanov videl, da sem povsem sam, mi je podal, nato nisem veliko razmišljal. Vklopil sem turbo, da pridem čim dlje in bi bile možnosti za zadetek čim večje. In končalo se je neverjetno.
To je bil povsem drugačen Mulalić, kot na prejšnjih tekmah?
Morda sem prilagodil svoj psihološki pristop. Veliko bolj sem se pripravil, razrešil sem tudi fizične težave, ki sem jih imel, na koncu se je izkazalo, da je šlo za želodčne težave. Slabše sem prebavljal in nenehno mi je bilo slabo, imel sem slabo energija. Zdaj sem na dieti in energijsko se bolje počutim, lažje sem treniral. Kar se tiče tekme, je bila ključna psihološka priprava. Ne le moja, vseh skupaj, vedeli smo, kaj moramo narediti, da lahko upamo na zmago. Na srečo se je izšlo.
Bilo bi zelo težko, če se ne bi.
Ja, res smo potrebovali to. Kiks proti Metalcu je bil velik, to smo morali nekje prinesti nazaj. Vesel sem, da nam je uspelo takoj v naslednjem krogu, zdaj pa bo treba na tem graditi. Verjamem, da smo še daleč od našega ekipnega optimuma in da moramo igrati še veliko bolje. Če bomo tako nadaljevali, nam bo tudi uspelo.
