Zakaj ta poteza?
Ker sem želel z njo zbuditi določene strukture. Prišli smo do položaja, ko se mora nekaj spremeniti. Enostavno se bomo morali usesti in prisluhniti eden drugemu: tako zveza klubom kot klubi zvezi ter se dogovoriti, kaj narediti in kako si sploh predstavljamo prihodnost košarke v Sloveniji.
Torej je bil to poziv k spremembam, morda že iz obupa?
Ni tako slabo, kot se zdi. Vidim pa, da je to začetek padca. Zavedati se moramo, da smo zelo majhna država in imamo v športu izjemne uspehe. V košarki smo redni udeleženci prvenstev z zelo majhnim številom registriranih igralcev, kar pomeni, da delamo dobro. Toda vem, da lahko še bolje.
Kako, da ste se za to odločili ravno zdaj? Ima to kaj zveze z Elektro, ki ima velike težave?
Ne. Ko sem pred nekaj leti zasedel to mesto, smo izgubili dva kluba. V tistem trenutku smo imeli neparno število klubov in takrat smo s KZS hitro našli skupni jezik, kako najbolje speljati sezono. Ni bilo izpada, več je igralo mlajših igralcev. V tem trenutku so stvari drugačne. Elektra ni izjema, to se dogaja povsod, tudi v precej bolj bogatih klubih in državah.
Kje pa vidite rešitev, kakšni bi morali biti konkretni ukrepi?
Predvsem mislim, da bo treba najti skupne sponzorje, ne govorim le o prvi ligi, ampak tudi nižjih. Klubi v njih so večinoma vezani na občinske proračune, ti pa so vse bolj osiromašeni. Klubi v okoliških državah, recimo Avstriji, Češki, Slovaški, imajo vsaj deloma pokrite stroške tekmovanja, pri nas pa v prvi ligi v resnici vse financiramo sami. Tu je bistveni problem vsega, vsaj na ta način bi lahko na zvezi pomagali, da bi se stvari izboljšale. Lahko bi pogledali k Nogometni zvezi Slovenije, kjer je stvar speljana precej drugače.
Pa ste, preden ste se odločili za odstop, pravkar izrečeno povedali tudi komu na KZS?
Večkrat poudarjam, da je zveza sestavljena iz klubov in da so ti najpomembnejša zgodba Košarkarske zveze. Oni ustvarjajo tudi reprezentante in skozi reprezentanco se fantje in dekleta promovirajo, to počnejo tudi z našo košarko. Bistveno bolj se bo treba poglobiti v delo klubov na vseh nivojih, ne le na članskem, da ne bo prišlo do tega, da bi klubi spoznali, kako je pravzaprav nepotrebno vzgajati mlade domače igralce.
Zdaj še opravljate funkcijo?
Tako je, dokler ne najdejo naslednika, bom vršilec dolžnosti, najdlje do konca sezone, če ne bomo našli drugačnega predloga.
Kaj pa se res dogaja z Elektro?
Vem, da so imeli v torek v Šoštanju sestanek z županom, a na verjamem, da so našli rešitev v dveh urah, glede na to, da imajo težave že vso sezono. Iskreno upam, da bodo z občino ali pokrovitelji našli rešitev, ker si želim, da bi bil tudi tisti konec Slovenije košarkarsko pokrit, sicer bomo dobili še eno sivo liso in to seveda ni dobro za slovensko košarko.
Ste znotraj združenja enotni ali so tudi med klubi konflikti?
Ni konfliktov, so pa klubi razdeljeni v neke skupine, nekako v tri nivoje. Vemo, da se eni obračajo proti mednarodnim tekmovanjem, kjer so tudi strukture bolj profesionalne, potem imamo nek srednji razred, ki se želi temu priključiti, in na koncu tiste, ki se komaj preživljajo in se ukvarjajo na amaterski način. Teh je največ. Namesto, da bi se klubi želeli primakniti zgornjemu ali vsaj srednjemu razredu, se borijo, da ne bi šlo še nižje. Ponavljam, da konfliktov ni, so pa bistveno različna mnenja in to je kar težavno. Moram pa povedati, da tudi na zvezi ni nobene avtoritete, človeka, ki bi predstavil vizijo, kako vse skupaj peljati naprej, ni pobud. To je krovna zveza, ki bo morala narediti bistveno bolj odločne korake naprej.
Je bilo v preteklosti na KZS to drugače?
Veliko, veliko več smo se pogovarjali, veliko več sodelovali. Seveda kdaj tudi sporekli, vendar je bila vizija bistveno bolje postavljena.
S strani predsednika KZS Mateja Erjavca smo lahko slišali, da zveza pomaga klubom s plačilom sodnikov, določenih prijavnin.
KZS se je že pred leti odločila, da bo klubom pomagala na ta način, da se odpoveduje prijavnin pionirskih ekip. Nič drugega. Prijavnine še vedno ostajajo, mi smo celo država, v kateri so prijavnine za klube iz lige ABA višje kot za ostale. Sodniški stroški predstavljajo veliko obremenitev, saj je tekem veliko, ne gre le za članske. Tisti klubi, ki se trudijo z delom v mladih kategorijah, imajo več ekip, veliko tekem, to nanese kar precejšnje stroške za sodnike. Če vzamem prvoligaško ekipo, nanese to od 21 pa tudi do 28.000 evrov na leto. To je realna številka, ki je za vse enaka.
