Mobilna verzija
Iztok Lukner
Iztok Lukner

Aleksej Nikollić: Odhod je bil določeno tveganje, a se je izšlo

Arsen Perić

Aleksej Nikolić velja za enega najbolj nadarjenih slovenskih košarkarjev svoje generacije.

Dvaindvajsetletni organizator igre prihaja iz Postojne, kjer je začel kariero, nato pa prestopil v Laško k Zlatorogu.

nikolic PER_0366
Arsen Perić

ALEKSEJ NIKOLIĆ
rojen: 21. februarja 1995
država: Nemčija (Bamberg)
šport: košarka
klub: Brose Bamberg

Že pri šestnajstih se je odločil za odhod v tujino, oblekel je dres sarajevskega kluba Spars. Pred letom in pol pa je naredil nov korak naprej v svoji karieri, ko je podpisal štiriletno pogodbo z enim najboljših nemških klubov zadnjega obdobja in aktualnim prvakom Brose Bambergom.

Nikolić je bil član vseh mlajših selekcij slovenske izbrane vrste, leta 2014, ko je bil star devetnajst let, pa ga je takratni selektor članske reprezentance Jure Zdovc uvrstil v ekipo, ki jo je odpeljal na svetovno prvenstvo v Španijo.

Kako je prišlo do tega, da ste se lani odločili za odhod v Nemčijo?
Pred odhodom v Nemčijo sem igral za sarajevski Spars in takrat je že med sezono vladalo določeno zanimanje zame. No ja, bilo je proti koncu sezone, vsaj takrat sem izvedel za to. Ko so predstavniki kluba prišli v Sarajevo, so mi rekli, da bi radi sodelovali z mano. Sploh nisem imel resnejših pomislekov in sem se kar hitro odločil, da grem v Nemčijo. Navsezadnje sem s tem naredil korak naprej v svoji karieri.

Že zelo mladi ste se preselili v tujino, v Sarajevo ste odšli pri šestnajstih letih.
Res je, če pogledam nazaj, sem zadovoljen, da sem se tako odločil. Pokazatelj, da je bila odločitev pravilna, je tudi ta, da sem zdaj tukaj, kjer sem. Dobro, če pogledam z drugega zornega kota, je bil odhod v neznano okolje pri šestnajstih letih res določeno tveganje, ampak se je dobro izšlo.

Zanimivo je, da ste v domovini nastopali samo za Zlatorog, v BiH pa ste pristali v klubu, ki pri nas ni tako znan. Ni bilo nikoli možnosti, da bi šli denimo v Union Olimpijo ali Krko?
Bilo je sicer nekaj ponudb, ampak če sem povsem iskren, ni bilo nič konkretnega. Na koncu sem se tudi sam odločil, da grem raje v sarajevski Spars. Dovolj sem vedel o klubu in to okolje je bilo pravo za moj napredek. Spars je znan po delu z mladimi igralci, poleg tega igra v mladinski evroligi. V klubu še vedno v ospredje potiskajo mlade igralce. Mislim, da bodo tako tudi nadaljevali; klub očitno nima prevelikih ambicij. Sicer govorijo, da si želijo igrati v ligi ABA, a bo treba upoštevati vse okoliščine, denarne zadeve in podobne stvari. To je že druga zgodba, toda jaz sem se tam dobro počutil in dobil tisto, kar sem kot mlad igralec potreboval.

Do zdaj ste v tujini igrali v Sarajevu in Bambergu, kje se počutite bolje?
V obeh mestih se dobro počutim in sta mi všeč. Mogoče so razlogi za to celo zelo podobni. V Sarajevu ima košarka dolgo tradicijo, pred leti je bila Bosna evropski prvak in mesto še vedno živi s tem športom. Po drugi strani pa je tako tudi v Bambergu, kjer imajo izključno košarko. Rekel bi, da je košarkarsko življenje v obeh mestih podobno. Kulturno gledano seveda obstajajo razlike, že če rečem, da je Bosna Bosna in Nemčija Nemčija, mislim, da sem povedal dovolj. (smeh) V Nemčiji je vse odlično organizirano, medtem ko se zadeve v Bosni odvijajo bolj spontano.

Kakšna je nemška liga, če jo primerjate z ligo ABA? Pri nas še vedno nekoliko podcenjujemo nemško košarko.
V Nemčiji je nogomet daleč pred vsemi športi, vendar pa se tudi košarka vzpenja, vsaj tako se čuti. Gledalci množično hodijo na tekme, tribune so polne in občuti se premik navzgor. Kar zadeva kakovost, bi rekel tako: kolikor sem spremljal obe tekmovanji, so ekipe na precej podobni ravni. V obeh ligah se igra čvrsta košarka, kakovost igralcev pa je podobna.

Ste v Nemčiji že obiskali kakšno nogometno tekmo?
Ne, nisem, vendar je počasi res že prišel čas, da si ogledam kakšno srečanje v živo. (smeh) München je blizu, do tam je približno dve uri vožnje. Na žalost je naš urnik preveč natrpan, zato je vse skupaj težje izvedljivo. Drugače pa z nekaj soigralci načrtujemo, da bi odšli na tekmo.

Lani ste se prijavili na nabor lige NBA, a nato prijavnico umaknili.
Da, prijavil sem se, ker sem želel videti, ali je kaj zanimanja zame, potem pa smo se odločili prijavnico umakniti.

Pa je bilo kaj stikov z NBA-moštvi?
Iskreno povedano, niti ne vem, to je bolj vprašanje za mojega zastopnika. (smeh) Nič se nisva pogovarjala o tem.

Gotovo si želite, da bi se nekega dne preizkusili v najmočnejši ligi na svetu.
To je že kar nekakšna stereotipna želja vsakega košarkarja. Vsak bi se rad preizkusil na najvišji ravni, težko verjamem, da si kdo ne bi želel igrati v ligi NBA. Če bo možnost, če bo zanimanje, bi se rad preizkusil tam. Treba je imeti visoke cilje, ves čas k nečemu stremeti; dobro je, da te neka stvar žene naprej.

Kako ste zadovoljni s svojim statusom v ekipi in s svojimi igrami? Poleg Bamberga igrate tudi za Baunach v drugi nemški ligi, kjer ste eden izmed nosilcev igre.
V redu je, zadovoljen sem s svojim statusom. Sem del prve in druge ekipe, tudi ko igram v prvi ligi, mi soigralci zaupajo. Vse je normalno, nobenih zapletov ni.

Je med prvo in drugo nemško ligo velika razlika?
Prva liga je telesno malo močnejša, saj v drugi ligi igra več mladih košarkarjev. Vseeno pa so tujci, ki igrajo v drugoligaških klubih, kakovostni in tekme so zelo naporne.

Bamberg je v zadnjih sezonah vladar nemške košarke.
Mislim, da si je klub v zadnjih dveh letih priboril določen status. Navijači prav tako verjamejo v nas, prepričani so, da lahko dosegamo dobre rezultate, vedno bolj samozavestni so. Podobno je tudi z nami igralci, verjamemo v svojo igro, težimo k temu, da bi ves čas zmagovali. Je pa res, da v evroligi spadamo med manjše klube, toda trudimo se, da na nas ne bi gledali tako. Vedno poskušamo zmagati, ne glede na to, kdo je naš nasprotnik.

Za to ima veliko zaslug trener Andrea Trinchieri, ki velja za posebneža.
Seveda, gre za odličnega trenerja. Ima neke svoje zamisli, vedno želi taktično presenetiti nasprotnika in mislim, da nam prav zato uspeva, da toliko zmagujemo. Trinchieri ima svoje posebne zamisli in tega se ves čas drži. Vselej pove, kar misli, to je stvar, ki ga krasi.

Kaj pa Nemci vedo o Sloveniji?
Ne morem reči, da jo ravno dobro poznajo. Na splošno pravijo, da je Ljubljana zelo lepo mesto. Poznajo še Kranjsko Goro, vsi pa spremljajo smučarske skoke, tako da nekaj vedo o nas tudi prek tega. (smeh)

Pred vami je v Bambergu igral Boštjan Nachbar, v kakšnem spominu ga imajo?
V Bambergu je bil eno sezono, ampak vsi pravijo, da je bil super. Tako po igralski kot po človeški plati je tukaj pustil izjemen vtis. O njem resnično slišim samo pohvalne besede.

424-16-nikolic ap
Arsen Perić
Vas ljudje prepoznajo, če se sprehodite po mestu?
Da, prepoznajo me. Sicer se to ne zgodi vsakič, ampak ljudje v Bambergu živijo za košarko. Večkrat pristopijo, mi zaželijo srečo, pohvalijo me, dam kakšen avtogram, naredimo kakšno fotografijo in to je to. (smeh)

Kako ste se navadili na življenje v Nemčiji, se precej razlikuje od tega v Sloveniji?
Ne bi rekel, da se močno razlikuje od življenja v Sloveniji, saj je tudi pri nas vse urejeno. Vidi se, da ima Slovenija določen pridih severnih držav, Avstrije in Nemčije, tako da je življenje pri nas kar primerljivo s tem v Nemčiji. Odlično se počutim in nikakor se mi ni bilo težko navaditi na tukajšnje življenje.

Ste imeli na začetku kaj težav s komunikacijo? Koliko nemščine obvladate?
Večina ljudi govori angleško, tako da nisem imel težav s sporazumevanjem. Kar zadeva nemščino, razumem nekatere stvari, govoriti pa še ne znam najbolje. Počasi se bom že navadil.

Kakšno mesto je Bamberg?
Gre za malo manjše mesto, v katerem živi okoli 75 tisoč prebivalcev in je zelo lepo. Največja znamenitost Bamberga je katedrala, v kateri je pokopan papež Klement II. To je tudi edini papež, ki je pokopan zunaj Vatikana. Prav to je posebnost mesta, ki je eno izmed najstarejših v Nemčiji. Mislim, da sta to stvari, ki najbolj krasita Bamberg. Lahko pa še dodam, da ga imenujejo tudi nemške Benetke.

V katerem delu mesta živite?
Živim relativno blizu središča mesta, od katerega me loči približno pet minut. Mesto je majhno, razdalje med različnimi predeli pa lahko prehodiš.

Živite v stanovanju ali v hiši?
Živim v stanovanju.

Vam je tega priskrbel klub ali ste ga morali poiskati sami?
Stanovanje mi je uredil klub, ki tudi plačuje najemnino, tako da s temi stvarmi nimam nobenega opravka.

Imate na voljo klubski avto?
Vsi igralci imamo klubske avtomobile, tako da prevoz ni problem.

Kakšni vozniki so Nemci?
Kaj naj rečem, eni so dobri, drugi niso. Mogoče pa sem jaz slab voznik, tako da te stvari tako vidim. (smeh)

Ali so vas kdaj ustavili policisti? Jih je veliko na cestah?
Izkušenj s policisti nimam, me je pa že 'ujel' radar. Na cesti niti ni veliko policistov, veliko več je radarjev, brez njih praktično ne gre.

Koliko stane liter bencina?
Mislim, da je cena za liter bencina 1,34 evra.

Kako so videti vaša gostovanja?
Na gostovanja gremo dan pred tekmo z avtobusom. Takoj po odigranem srečanju pa se odpravimo proti domu.

Katero je najbolj vroče gostovanje?
Najbolj peklensko vzdušje naredijo navijači v Ulmu, torej pri konkurentu za prvo mesto. Veliko ljudi pride še na bavarski derbi z Bayernom in gostovanja pri teh nasprotnikih bi lahko opisal kot zelo zanimiva.

Ste se v Nemčiji morda srečali s kriminalom? Ste morda doživeli kakšno neprijetno izkušnjo, ki ni povezana s košarko?
Ne, nič takega nisem doživel in upam, da bo tako ostalo, ne samo v Bambergu, temveč kar po celem svetu. Da se ne bi dogajale stvari, ki se dogajajo v zadnjem času.

So v Nemčijji zaradi vseh terorističnih napadov v zadnjem času zaskrbljeni?
Mislim, da so zaskrbljeni, kar je mogoče še posebej občutiti v Münchnu in Berlinu. Teh stvari ne spremljam ravno podrobno, ampak gotovo se občuti določena napetost med ljudmi. Moja filozofija je, da je treba na življenje gledati pozitivno, in ne razmišljati o tem, kaj bi se lahko zgodilo.

Kako tam občutijo begunsko krizo?
Tega se v Bambergu ne občuti.

Se čuti gospodarska kriza, je veliko beračev in brezdomcev?
Ne, mislim, da ne. Kolikor slišim, je vse normalno, zato predvidevam, da s tem ni težav.

Kako vam je všeč nemška hrana? Obstaja kakšna njihova jed, ki vam je še posebej pri srcu?
Samo 'šnicel' in klobase, to sta jedi, ki mi prijata. Poleg tega pa še kakšno pivo, zakaj ne. (smeh)

Ste morda v trgovinah naleteli tudi na slovenske izdelke?
Joj, ne bi rekel, da sem naletel na kakšen slovenski izdelek. Prav gotovo bom zdaj v trgovini bolj pozoren na to.

Kakšna je razlika v cenah, če jih primerjamo z našimi trgovinami in restavracijami?
Ne vem, mislim, da so cene na približno enaki ravni, ali pa mogoče samo jaz nimam občutka za te stvari. (smeh) Ne, ne, po mojem mnenju so cene zelo podobne, ni večjih odstopanj.

nikolic PER_2389
Arsen Perić
Kakšno je nočno življenje v Bambergu?
Ponoči se v Bambergu ne dogaja veliko, tu živi precej starejših ljudi, tako da ni veliko zabav in podobnih stvari. Ampak je tako čisto v redu, tudi kam drugam ne hodim, saj ni časa za ponočevanje.

Kaj počnete, ko imate kakšen dan prosto?
Če sem povsem iskren, sem največkrat doma, mogoče grem na pijačo s prijatelji, ki sem jih tukaj spoznal, toda v prvi vrsti počivam. Včasih grem v terme, prosti čas pa vseeno večinoma namenim počitku, ker telo potrebuje regeneracijo.

Ste v Nemčiji spoznali kakšnega Slovenca?
Ne, nisem. Je pa tu veliko ljudi iz nekdanje Jugoslavije.

Kako bi opisali Nemce?
Nemci so delavni in organizirani. Zelo so predani stvarem, ki jih počnejo. Dodal bi, da so odprti, prijazni, zanima jih veliko stvari, dosti me sprašujejo.

Kakšne pa so Nemke?
V Bambergu bi rekel, da so bolj tako-tako. V velikih mestih, ki sem jih obiskal, pa se najdejo kar lepe punce. (smeh)

Kaj vas je v Nemčiji najbolj navdušilo?
Mogoče ravno to, da je vse organizirano na tako visoki ravni. Ljudje pravijo, da je v Nemčiji vse tako, kot mora biti, in zdaj lahko tudi iz prve roke potrdim, da je res tako. Mogoče me je prav to najbolj navdušilo.

Je kaj takega, kar vas tam moti?
Nikoli nisem razmišljal o tem in mogoče je ravno to pokazatelj, da je vse v najlepšem redu in da ni nič takega, kar bi me motilo.

Ali imajo Nemci mogoče kakšno navado, ki bi se nam zdela čudna?
Ne vem, mogoče to, da potrkajo na mizo in s tem po svoje zaželijo dober tek. Tega prej nisem videl, zato bi to izpostavil kot zanimivo navado.

Stari ste 21 let, kakšni so vaši načrti za naprej?
Moja edina želja je, da bi čim dlje igral košarko na najvišji možni ravni. To je tista osnovna želja.

Ste kdaj razmišljali o tem, da bi po končani karieri živeli v Nemčiji?
Tega pa ne vem, o tem še nisem razmišljal. Sem še mlad, bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost. (smeh)

424-17-Bamberg vszi
Bamberg
vszi