KLEMEN BUNDERLA
Gorenjec iz Žirovnice. Hokej in smučanje bi vam moral biti v krvi. "Rojen sem bil v času olimpijskih iger v Sarajevu. Kot otrok sem smučal, saj so imeli starši malce v mislih, da bi bil morda športnik, in so me dali v vse mogoče tečaje. Pa nisem bil dovolj discipliniran in se je vse 'sfižilo'. Brat pa je treniral hokej, a je moral prenehati zaradi poškodb s koleni." Pa ste vsaj ljubiteljsko spremljali šport? "Že ko sem bil zelo majhen, so me peljali na hokej. Zelo mi je bila všeč navijaška energija, nisem pa še čisto dobro razumel, zakaj vpijejo. Zdaj mogoče to razumem malo bolje. Hokej grem gledat še danes, saj ga v bistvu moram, ker je brat igral. Ko pridem domov, se obvezno gleda smučanje, skoke in hokej. Pa nogomet, kadar so velika prvenstva."
Skakali pa niste nikoli? "Ne, ne. Sem bil precej predebel, saj sem imel 12 let nazaj več kot sto kilogramov. Vedno sem bil najbolj debel v razredu. Potem pa sem malce začel skrbeti zase in sem začel hoditi v fitnes in teči. Ekipni športi pa niso bili zame. Vedno sem imel dve levi nogi in roki, tako da nisem bil posebej uspešen. Šel sem celo na trening odbojke in sem vztrajal en teden. Tudi za plavanje sem imel prilagojen program v šoli v naravi. Ampak nisem potonil in celo plavam malce boljše kot oče, ki je Prekmurec. Ampak on smuča."
Torej je vaša družina kljub vsemu povezana s športom? "Seveda, posebej je bil športno aktiven stari oče, ki je bil v svojem času zelo aktiven – smučal je, skakal na smučeh, kegljal na ledu in ima doma cel kup pokalov." Torej je vaš brat podedoval športne gene? "V bistvu so res preskočili in prešli na brata. Tudi zdaj ga grem kdaj pogledat na kakšno tekmo, na kateri igra."
Medijsko ste precej izpostavljeni, saj ste voditelj na radiu Aktual, hkrati pa nastopate v šovu Znan obraz ima svoj glas. Športniki so vaša konkurenca v medijih. Kako gledate nanje? "Ne vem, če bi si upal konkurirati s športniki. Nikakor pa medijskega prostora drug drugemu ne krademo. Vsak ima svojega. V medijskem prostoru je tudi veliko ljudi, ki so prepoznavni, pa niso naredili četrt toliko kot športniki. Športniki so v bistvu zelo malo prepoznavni. Športnik mora biti res svetovno uspešen, da ga mediji pograbijo, medtem ko je z estradniki drugače."
ŠPORTNI IZZIV
Kaj če bi vam dali izziv. Koliko bi tekli na 800 metrov? Ženski državni rekord Jolande Čeplak je 1:55,19. Koliko, v odstotkih, bi zaostali za tem časom?"Verjetno bi tekel veliko veliko počasneje. Morda okoli treh minut." Torej velja, boste tekli?"Seveda, samo malo časa mi dajte za pripravo. No, morda bi tekel tri minute in pol."
Sicer pa so verjetno to isti ljudje, ki vas poslušajo na radiu, gledajo na televiziji in dopoldan spremljajo smučanje? "Morda res, samo upam, da ne bodo vsi športniki začeli peti. Dovolj je ena Tina Maze, ki je naredila zelo spevno pesem. Všeč pa mi je pri Tini, ker se ni nikoli pretvarjala, da bi bila pevka. Rekla je, da bi to rada naredila, in je naredila, potem pa dejala, da je smučarka."
Tudi Jure Košir je naredil pesem. "Da, res je. Takrat je bil to velik hit. Se spomnim. Bil sem v osnovni šoli, ko je obstajala oddaja Korajža velja, in vem, da je četverica sošolcev nastopila s to pesmijo." Je bilo smučanje takrat bolj priljubljeno? "Bolj. Takrat smo imeli tako ženske kot moške šampione, zdaj pa imamo pri moških samo šampinjone. Samo Tina vleče, kolikor lahko vleče."
Nogometa niste nikoli igrali? "Nikoli, nikoli nič z žogico. Igrali smo sicer vse, vendar mi ni šlo nič. Še koša nisem mogel zadeti. Pač nisem motoričen tip. Sem pa v osnovni šoli porušil rekord v tapkanju." Ali zdaj, ko ste na svojem v Ljubljani, kdaj prižgete televizor zaradi športnega prenosa? Pa povejte po pravici. "Televizor sem kupil šele takrat, ko je bil pri nas Eurobasket, ki sem ga spremljal skupaj z bratom. Zdaj pa pogledava kakšen nogomet ali hokej."
Postajate vse bolj prepoznavni, bi si upali voditi tudi kakšno športno prireditev? "Lani poleti sem moral komentirati neko nogometno tekmo. Bilo je zelo zabavno, ker so mi morale ženske prišepetavati, kaj naj govorim. Letos pa sem bil voditelj na hokejskem Ice festu v Ljubljani in sem se moral kar dobro pripraviti na to. Me je kar malce strah, preden se lotim česa takega. Bolj me stiska pri srcu kot pri kakšnih drugih stvareh, ampak bi z veseljem vodil tudi kakšno športno prireditev."
Ko greste na dopust v tujino, si ogledate samo kulturne znamenitosti ali tudi stadione? "Vse to. Vse to je treba videti. Ne razumite me narobe. Zelo cenim in spoštujem športnike, ampak da bi šel gledat samo to, to pa ne." Če bi vas kdo povabil na nogometno tekmo, bi se vživeli v dogajanje? "Seveda, saj te navijači, vzdušje posrkajo v to. Na športno prireditev greš tudi zaradi dogodka samega. To je nora energija, ki je drugače ne moreš doživeti. Hitro si del črednega nagona in postaneš navijač."
Ali lahko potegnete vzporednice med koncertom Siddharte in nogometno tekmo v Stožicah? "Seveda, to je neka energija, ki te povleče. Na obeh dogodkih. Na vsakem malo drugačna, pa vendarle." Na Zlato lisico pride v dveh dneh 30.000 ljudi. Kakšen koncert bi moral biti v Sloveniji, da bi prišlo toliko ljudi? "Ne vem, si ne predstavljam. Ampak Tina Maze je zvezdnica svetovnega formata, tako da bi morali v Stožice verjetno priti U2. Me pa zanima, koliko ljudi bi podprlo slovensko ekipo, če bi recimo zmagala na Evrosongu. Za športnika je verjetno lažje navijati."
Ko se je slovenska nogometna reprezentanca prvič uvrstila na svetovno prvenstvo, je bila od Brnika do Ljubljane velika gneča. "Takrat sem še jaz trobil in se kar presenetil, da imam tudi sam v sebi to navijaško kri."
Ljudje za športnike navijajo podobno kot za vas, ko tekmujete v oddaji Znan obraz ima svoj glas. "Upam, da res. Upam, da verjamejo, da sem se tudi jaz trudil, pripravljal in treniral za svoj nastop tako kot športniki za svojega. Moj športni rekvizit so glasilke."
Rekreacija pomaga tudi pri glasbenih nastopih. "Seveda. Telesno moraš biti zelo dobro pripravljen, da vzdržiš celoten koncert."
Kaj če bi vam dali izziv. Koliko bi tekli na 800 metrov? Ženski državni rekord Jolande Čeplak je 1:55,19. Koliko, v odstotkih, bi zaostali za tem časom? "Verjetno bi tekel veliko veliko počasneje. Morda okoli treh minut." Torej velja, boste tekli? "Seveda, samo malo časa mi dajte za pripravo. No, morda bi tekel tri minute in pol."
ANITA GOŠTE
Zasavka je skoraj od zibelke povezana s športom. "Zelo. Moj oče je bil nogometni sodnik in od malega smo z mamo in sestro hodili na nogometne tekme. Oče je bil strog sodnik in večkrat se je zgodilo, da je bil naš avto potem tarča nezadovoljnih navijačev. Tudi gospe so sezule salonarje in potem s petkami tolkle po avtu. Po tekmi med Koprom in Gorico, ko se je igralo za uvrstitev v jugoslovansko ligo, pa smo se odpeljali v policijskem vozilu, naš avto pa je odpeljal policist. Da, včasih je bilo zelo napeto."
Ali ste se kdaj tudi resneje ukvarjali s športom? "Vse življenje sem povezana s športom, trenirala pa sem smučanje in rokomet, toda potem smo imeli šolski radio in odločila sem se, da se posvetim temu. S tem se je končala moja športna kariera, šport pa je ostal v meni za vedno." Odraščali ste s smučanjem. "V času odraščanja sem spremljala vse športe. Zaradi očeta nogomet, potem pa še najbolj smučanje. Moj najljubši športnik je bil Jure Košir. Celo za pusta sem se oblekla v Koširja. V Pilu je bil velik Koširjev poster iz katerega sem izrezala glavo in jo nalepila na karton, izrezala pa sem celo vse sponzorske našitke in jih potem našila na pulover. Spomnim se, da je bila to moja najbolj mučna pot v šolo, saj sem bila obuta v smučarske čevlje, s seboj pa sem vlačila celo smuči. Ampak takrat smo vsi navijali za naše smučarje, posebej pa za Koširja. Potem smo poslušali tudi pesem, ki jo je pel s prijatelji – Včasih smučam hit ..."
ŠPORTNI IZZIV
"Potem smo poslušali tudi pesem, ki jo je pel s prijatelji – Včasih smučam hit ..." "Ne."Bi sprejeli izziv in z Juretom zapeli to pesem na radiu Aktual?"Bi, če bo Jure za to."
Ste se kdaj srečali s Koširjem? "Ne." Bi sprejeli izziv in z Juretom zapeli to pesem na radiu Aktual? "Bi, če bo Jure za to." Anita je tudi slovenistka. "Jezik je zame zelo pomemben in velikokrat pozorno poslušam reporterje in komentatorje. V zadnjem času me zelo moti, ker vsi izgovarjajo priimek poljskega skakalca Kamila Stocha Štoh. Ni Štoh, ampak Stoh."
Je na radiu Aktual šport sploh primeren za v eter? "Zagotovo. Pri meni ima šport prav posebno mesto, tako da ga skušam vključiti tudi v druge stvari, ne da je v programu samo takrat, ko imamo redne rubrike, kot je jutranji pogovor z Andrejem Miljkovićem. Sicer pa mi je ta pogovor zelo všeč, ker ni samo suhoparno podajanje športnih novic, ampak lahko naši poslušalci izvedo marsikaj tudi iz ozadja. Vse skupaj je zelo zanimivo in prav uživam v tem."
Mislite, da bi lahko vodili športno prireditev? "Seveda. Sicer sem že vodila kakšne športne prireditve, toda manjše in bolj lokalnega značaja. Bi se pa rada preizkusila tudi v tem. Mislim, da bi bilo lahko zelo zanimivo. Navzven sem sicer videti bolj zadržana in zaprta, toda ko je govora o športu, je tako, kot bi nekdo v meni prižgal vžigalico. Zakuri me. Ponese me in mislim, da bi se znala vživeti v navijaško vzdušje. Sicer pa sem hotela postati športna novinarka. To je bila moja želja od petega razreda osnovne šole. Nikoli ne reci nikoli, tako da bom morda nekoč počela tudi to."
EVA CIMBOLA
Evo smo že imeli priložnost videti na televiziji in spet jo lahko gledamo. Vseeno pa jo verjetno najbolje poznamo kot voditeljico na radiu Aktual. Pred leti ste bili del svetovnega prvenstva skupine B v hokeju na ledu, ko je radio Aktual z gosti zabaval navijače v posebnem šotoru. "Takrat sem bila prvič v vlogi, ko sem morala povezovati športno zadevo. Tja sem šla s cmokom v grlu. Predstavljala sem si navijače, ki bodo vpili in delali kraval. Mislila sem, da jih bo treba miriti. Potem sem bila zelo pozitivno presenečena. Ljudje so bili precej bolj odzivni kot na drugih prireditvah. Se zgodi, da moraš porabiti veliko energije, da jih spraviš v pravo razpoloženje. Športni navijači pa so tako ali tako v tem razpoloženju."
Delate na radiu, televiziji, vodite prireditve, je šport poseben? "V primerjavi z neko resno stvarjo je nekaj povsem drugega. Zame je šport vedno povezan z zabavo, čeprav vem, da je šport zelo resna stvar, posebej ko je kakšna tekma. Šport torej povezujem z zabavo, a se razlikuje od koncertov. Navijači pridejo na tekmo in jim je vse ostalo samo dodatek, na koncertu pa je glasba prva stvar. Navijače moraš animirati v športnem duhu."
Kako? Ali vpijete dajmo Slovenija, dajmo gol ali kaj podobnega? "Sama nerada vpijem, sem pa imela sovoditelja, ki rad vpije take stvari. Moja vloga pa je bila vzpostaviti bližji stik z navijači, šla sem med njih, jih spraševala, kako se počutijo, in podobno. Stik z navijači je bil vsekakor bolj pristen kot na koncertu."
Radio Aktual je precej povezan s športom. Je to po vašem mnenju moteče? "Ne, absolutno ne. Vsak od nas je tako ali drugače povezan s športom in rad pogleda šport, čeprav zase pravim, da sem popolna antišportnica. Toda med večjimi prvenstvi ali tekmami smo tako ali tako vsi pribiti pred televizijo in gledamo prenose in navijamo. Ljudje potrebujejo šport, posebej pa na radiu. Na našem radiu Aktual pa je šport še posebej lepo zapakiran in je pri poslušalcih zelo lepo sprejet, saj povzamemo aktualno dogajanje, poleg tega pa povzamemo vsebino športnega časopisa Ekipa."
ŠPORTNI IZZIV
"Sem pa 12 let plesala. To mi je dalo disciplino, ki mi danes pride zelo prav."Morda pa bi bil za vas izziv, da zaplešete z enim od slovenskih vrhunskih športnikov?"Super, rade volje bi zaplesala s Filipom Flisarjem."
Pred dvema letoma ste šli z nami, ko smo podelili pokal športnice leta po izboru Ekipe Tini Maze. "V snežnem metežu." V hudem snežnem metežu. Kako je bilo, ko ste od blizu spoznali športnico svetovnega formata? "Vsi vemo, da Tina Maze velja za posebno dekle, kar zadeva novinarje in ljudi, ki so okoli nje. Veliko poslušaš in tudi sam komentiraš, vendar jaz ne želim ničesar komentirati, dokler tega ne izkusim. Želim iti tja in videti. Ker ljubim presenečenja, smo se na radiu odločili, da ji damo nekaj posebnega. Poskrbeli smo za slušalke, da bo imela ušesa na toplem in nas poslušala. Ko potem vidiš športnico, kot je Tina, ki velja za bolj nedostopno za novinarje, ki je res presenečena, ki ti stisne roko in te celo objame in reče, da česa takega že dolgo časa ni doživela, greš tudi ti domov z lepimi občutki. Tisto mnenje, ki si ga imel prej zaradi drugih, potem spremeniš. Podobno je z glasbeniki, s katerimi imam več stika. Vedno pa je pomembno, kakšen je odnos novinarjev do teh ljudi. Mi smo odvisni od njih in oni so odvisni od nas. In če se tega zavedamo, lahko zelo dobro sodelujemo."
Je šport tudi del vašega življenja? "Seveda je. Ob spremljanju športa lahko tudi ženske sprostimo tisto prvobitno energijo. Jaz sem sicer 12 let plesala. To mi je dalo disciplino, ki mi danes pride zelo prav." Morda pa bi bil za vas izziv, da zaplešete z enim od vrhunskih slovenskih športnikov? "Super, rade volje bi zaplesala s Filipom Flisarjem." Velja.
Se morda vidite kot voditeljico na Zlati lisici? "Glede na to, da počnem stvari, za katere sem mislila, da jih nikoli ne bom počela, je očitno zame najboljše, da me kar vržete v morje. Seveda bi se razveselila tudi take ponudbe, ampak bi se na to pripravljala dvakrat več kot na kakšno drugo stvar. Tudi več treme bi bilo, ampak prepričana sem, da bi šlo, ker vem, da na športnih prireditvah večinoma delajo zelo v redu ljudje."
Ste navijačica tudi v prostem času, pred televizijo? "V zadnjem času zelo velikokrat, poletel pa je tudi že kakšen telefon. Sem pa kritična do tega, da smo navdušeni, ko so naši športniki super, ko pa jim ne gre, pa jih samo pljuvamo. Vsi se trudijo po najboljših močeh, pa včasih ne gre."
