Tudi na sončni strani Alp bodo v središču pozornosti najbolj globalno odmevne tekme, med katerimi tokrat izrazito izstopa obračun lastnikov skupno petnajstih naslovov evropskih prvakov. Pravzaprav prvi od dveh obračunov, saj se bosta Liverpool in Real pomerila tudi čez slaba dva tedna.
Omenjeni seštevek pove vse o tem, za kakšen dvoboj gre v luči tradicije. Tudi v svetovnem merilu je takih zelo malo, gre za obračun iz majhne skupine evropskih klasik, ob katerih vsak pravi nogometni navdušenec (kaj šele tradicionalist) zastriže z ušesi. A ko so ob koncu avgusta v Monte Carlu izžrebali skupino, ki je združila rdečega povratnika v ligo prvakov in belega aktualnega zmagovalca tega tekmovanja, temperature nikakor niso dvigovali zgolj nogometni anali.
Ravno nasprotno, za vsaj toliko dodatnih stopinj (Celzijevih ali katerihkoli drugih) kot žlahtni pečat zgodovine je poskrbel obet dveh srečanj moštev, ki sta v zaključku lanskega tekmovalnega obdobja spadali med pet najboljših v Evropi. Real je z zmago na finalni tekmi lige prvakov najboljši na stari celini postal tudi uradno, medtem ko je Liverpool večji del pomladi navduševal celo v večji meri in je z igro, predstavami ter nizom zmag očaral velik del svetovne nogometne javnosti. Tudi če odštejemo nesrečo in nespretnost, zaradi katerih so ob koncu sezone ostali brez težko pričakovanega državnega naslova, so bili rdeči več mesecev videti tako zelo dobro, da nogometni navdušenci ne glede na navijaško umerjenost kar niso mogli dočakati njihove vrnitve na največji oder.
In ko je svoje dodal še žreb, kar niso mogli dočakati gostovanja Liverpoola na stadionu Santiago Bernabeu in še pred tem (nocoj, če zadevo pogledamo z današnjega zornega kota) gostovanja Reala na prav tako kultnem Anfieldu. Imamo torej dvoboj desetkratnega evropskega prvaka s petkratnim zmagovalcem lige prvakov (ali njenega predhodnika) in hkrati imamo dvoboj dveh ekip, ki sta ob žrebu pred manj kot dvema mesecema veljali za izrazito močni, izrazito navdušujoči.
Bi si sploh lahko želeli kaj več? Hm … Ne glede na vse odgovor v najboljšem primeru ni enoznačen, v najslabšem pa bi ob tem vprašanju marsikdo odločno prikimal. Zakaj? Preprosto zato, ker v zgodbi o evropski klasiki in o obetu na podlagi druge polovice lanske sezone manjka zelo pomemben element sedanjosti. Če je Real po malce slabšem uvodu polovil niti in v zadnjem času deluje kot odlično naoljen stroj, pripravljen tako na evropske izzive kot na hitro bližajoči se sobotni el clasico, za Liverpool velja nekaj povsem drug(ačn)ega.
MANJKA LE SPOMLADANSKI LIVERPOOL
Pravzaprav bi lahko trdili, da gre vrhuncu nocojšnjega sporeda na roko vse razen tega trenutka, v katerem rdeči preprosto ne delujejo kot moštvo, ki bi se bilo sposobno enakovredno postaviti ob bok madridskemu Realu. Medtem ko slednji trenutno ruši vse pred seboj, o Liverpoolovi spomladanski podobi ni ne duha ne sluha. In če že zmaguje, potem aktualni angleški podprvak z velikimi težavami premaguje zelo skromne ekipe. Tako kot nazadnje QPR, eno najslabših ekip angleškega prvenstva, ki je na nedeljski groteskni tekmi padla šele z avtogolom globoko v sodniškem podaljšku.
Lahko tak Liverpool, ki je le bleda senca kandidata za angleški naslov, vsaj na domačem igrišču odigra v skladu s pričakovanji ob žrebu? Mnogi se bojijo, da odgovor ni pritrdilen, a seveda o kakšni samoumevnosti ne more biti govora. Sploh ob nujnosti, ki jo na Anfieldu čutijo po porazu v Baslu; zelo dobro se zavedajo, da bi se v primeru dveh (za marsikoga pričakovanih) porazov proti Realu znašli v položaju, v katerem bi načrtovano uvrstitev v osmino finala postavili pod velik vprašaj.
Kako velik? Od tega sta odvisna tudi razpleta dvobojev že omenjenega Basla in Ludogorca našega Romana Bezjaka, pri čemer bodo prvega nocoj gostili bolgarski prvaki. Jasno, v globoki senci srečanja na Anfieldu, v kateri najdemo tudi preostalih šest tekme vključno s sicer vročima gostovanjema Juventusa pri Olympiakosu in dortmundske Borussie pri Galatasarayu.
