V prvi vrsti seveda zaradi tega, kar bi morebitni uspeh proti favoriziranim Špancem prinesel. Juventus se je svojega zadnjega in skupno drugega naslova v ligi prvakov veselil davnega leta 1996, ko so v finalu premagali nizozemski Ajax. Še vedno odlični vezist, ki bo Ikerju Casillasu nevaren predvsem iz prostih strelov, v tem elementu nogometne igre je verjetno eden najboljših na svetu, pa tudi sicer kljub petintridesetim letom ekipi še vedno da veliko, ogromno.
Nekaj čustvenega naboja bo imelo tudi srečanje s Carlom Ancelottijem, s katerim je Pirlo pri Milanu delal kar osem let in kateremu se še vedno zuahvali za to, da je postal tak nogometaš, kakršen je. "To je, kot da bi spet srečal očeta. Spremenil je mojo kariero, ko me je postavil pred obrambno vrsto. Z Ancelottijem sva preživela nekaj nepozabnih trenutkov," je pred prvim polfinalom govoril Pirlo in spregovoril o ekipi Juventusa, ki je tudi v evropskem pogledu dozorela. "Izkušnje, ki smo si jih nabrali v evropskih tekmovanjih, so nam pomagale, da smo dozoreli. V treh sezonah pod vodstvom Antonia Conteja smo še vedno nekaj pogrešali, mogoče še nismo bili pripravljeni. Letos smo prepričani, da lahko premagamo vse. Igramo dobro, brez strahu. Proti Realu ne potrebujemo čudeža, ne moremo česa izgubuti."
Pirlo je namignil tudi na to, da bo zapustil vrste stare dame, če se bo na koncu veselila zmagoslavja v najelitnejšem klubskem tekmovanju. "Moje sanje so, da bi svojo pot v Torinu končal na tak način. Toda ne bi se upokojil, svojo kariero bom nadaljeval, dokler bom imel veliko željo trenirati vsak dan. Toda zagotovo ne bi ostal v Italiji, Juventus bo ne glede na vse moj zadnji klub v serie a."
