Josip Šimunić je svojo aktivno kariero v dresu hrvaške reprezentance končal pred malce več kot dvema letoma. Poslovil se je po zmagi nad Islandijo v dodatnih kvalifikacijah za mundial v Braziliji, vsem nogometnim navdušencem pa je ostal v spominu po vzklikanju spornega gesla "Za dom", na katerega mu je občinstvo odgovarjalo "Spremni! (Pripravljeni!)". Slogan, ki so ga uporabljali tudi hrvaški ustaši, je dvignil veliko prahu in Šimunića po visoki kazni pravzaprav oddaljil od evropske nogometne scene.
V Avstraliji rojeni nekdanji branilec v zadnjih dneh promovira dokumentarni film Moja ljuba Hrvaška, v katerem je prikazana njegova nogometna pot, vse od začetkov v Avstraliji, do usodne maksimirske noči. V intervjuju za CroatianSports.com je zatrdil, da mu nikakor ni žal načina, na katerega je zaključil kariero v kockastem dresu.
"Od tega je minilo dve leti. Veliko negativnega je bilo v medijih, nihče pa ni slišal moje strani zgodbe. Dobil sem se z Jakovom Sedlarjem in odločila sva se narediti dokumentarni film," je odločitev za selitev v filmske vode pojasnil Šimunić.
"POKAZAL SEM PATRIOTIZEM"
"Rodil sem se v Avstraliji. Smo zelo ponosni na naše poreklo, toda ko sem prišel na Hrvaško, so me vedno drugače gledali. Vsem nam (iz diaspore, op. a.) so dajali razne vzdevke," je dejal 37-letnik in orisal situacijo po tekmi z Islandijo, ko se je (po suspenzu s strani Fife) njegova kariera praktično končala.
"Po tekmi so me vsi spraševali, ali se bojim kazni. Rekel sem jim, da očitno nimajo pojma o hrvaški zgodovini. Nato so se vsi zarotili proti meni. Toda, to je življenje. Želim pokazati, da nisem naredil nič slabega. Če oni niso zadovoljni s tem, je to njihov problem. Vsi igralci so me podprli. Niso mogli verjeti, kaj se dogaja. Dejali so, da je vse to neumno. Rekel sem jim, naj ne skrbijo in naj se ne vpletajo. Vse sem vzel na svoje rame in dve leti po tem se še vedno borim. In boril se bom še naprej," je sedanji pomočnika selektorja Anteja Čačića v hrvaški izbrani vrsti razložil svoje videnje dogodkov.
"Pokazal sem patriotizem. Ko igramo za Hrvaško, kažemo, koliko nam ta država pomeni. Nikoli mi ni bilo žal tega, kar sem storil (na Maksimiru, op. a.), ponosen sem in tega nikoli ne bi vzel nazaj. Mnogi so mi dejali, da jim je žal, ker nisem potoval v Brazilijo. Toda to je bil eden najboljših načinov za konec kariere in zaradi tega sem srečen in ponosen," je zaključil Šimunić.
