Če so zmagali (na) takšni ...

Po Gorici, Olimpiji in Celju je padel še Zavrč. Haložani so morali po 90 minutah, v katerih se nikakor ni umiralo v lepoti, priznati premoč Mariborčanom, ki so slavili, čeprav verjetno niti sami ne vedo, kako jim je to uspelo.

Podoba vijoličastih je bila tokrat bleda. V napadu jim nikakor ni steklo, delali so vse preveč tehničnih napak, preveč je bilo podaj nazaj, za nekdanjega vratarja Maribora Marka Pridigarja so bili povsem nenevarni. K temu je veliko pripomogla tudi zelo disciplinirana igra Haložanov v obrambi, ki je puščala izjemno malo prostora, zato Mariborčani niso mogli razviti svoje igre. Predvsem v prvem polčasu so bili aktualni prvaki povsem nemočni, zdelo se je, da zadetka ne morejo zabiti niti po naključju.

Roko na srce, tudi nogometaši Zavrča v napadu niso pokazali skorajda nič. Osredotočeni so bili predvsem na obrambo in ogrožanje Jasmina Handanovića jim je bilo vse prej kot primarna zadolžitev. Kljub temu so vseeno uspeli zadeti. Po sreči in predvsem zaradi nespretnosti Handanovića, ki je dopustil, da ga Muminović premaga z oddaljenosti skoraj 40 metrov. 

Po prvem polčasu so tako presenetljivo vodili Haložani, nezadovoljstvo pa je 4000 gledalcev izrazilo tudi z žvižgi. In čeprav je zvesto mariborsko občinstvo zelo razvajeno in je velikokrat tudi neupravičeno kritično, so bili tokrat žvižgi upravičeni. Mariborčani so si jih zaslužili. A ne zaradi slabe igre. Ne, vsakomur se lahko zgodi slaba tekma, vsakdo lahko na kakšnem obračunu stori ogromno tehničnih napak in vsakdo ima pravico, da kdaj odigra pod svojimi zmožnostmi. Kritike so bile tokrat upravičene, ker se je zdelo, da si vijoličasti tokrat ne želijo zmage. Da niso željni krvi, da niso željni mesa. Navijači so pogrešali željo po zmagi, borbenost. Tisti žar, ko v očeh nogometaša vidiš, da bo storil vse za končno veselje.

Tokrat, vsaj v prvem polčasu, tega pri Mariborčanih ni bilo videti. Bolj kot so delali napake, bolj je ugašala njihova želja po uspehu. Na koncu prvega polčasa so delovali že povsem anemični, zato je imel Ante Šimundža težko nalogo, da svoje varovance med glavnim odmorom vsaj malce predrami.

"Dejstvo je, da smo imeli težave pri ustvarjanju igre, za kar pa obstaja tudi objektiven razlog. Dokler ne bo vegetacije, dokler ne bo boljših pogojev za igro, bo na igriščih veliko lažje igrati ekipam, ki se branijo. To ni noben izgovor, takšno je pač stanje. Mimo tega ne moremo in na to se tudi pripravljamo. Zato se je nekajkrat zgodilo, da smo prišli do želenih situacij, pa žoga ni stekla ali pa se je odbila oziroma skočila. To je bila voda na mlin Zavrča, ki je držal zelo zaprto formacijo," je po tekmi povedal trener Maribora, ki je med polčasom storil dve menjavi, kar se je na koncu vijoličastim obrestovalo: "Zaradi težav pri ustvarjanju igre zaradi igrišča in zaradi naše neagresivnosti v napadu smo si želeli nekaj spremeniti. Z dvema menjavama smo dobili svežino, prodornost in tako smo prišli do izredno pomembne zmage." 

IMELI SO JO NA PLADNJU
V drugem polčasu so Mariborčani zaigrali malce bolje, toda vseeno se nismo mogli izogniti občutku, da je imel tokrat Zavrč zmago na pladnju. Nikoli ne bomo izvedeli, kaj bi se zgodilo, če ne bi Žganec v 49. minuti zaradi signalizacije pomočnika za golom Dragoslava Perića pokazal na belo točko, ko je v dvoboju med Datkovićem in Zahovićem obetavni napadalec padel v kazenskem prostoru, a nekako se zdi, da bi Maribor drugače le stežka prišel do zadetka.

Tako pa so domači po enajstmetrovki, ki jo lahko uvrstimo v kategorijo prosta sodniška presoja, izenačili in stvari so se obrnile. Takrat je nekako postalo jasno, da bodo zadeli še drugič, če ne drugače, na silo, kar se je na koncu tudi uresničilo. Ob pomoči Marka Pridigarja, ki si je privoščil napako.

"Tekmo smo dobro odprli, hitro smo zabili gol, ki bi moral dogajanje usmeriti v našo korist. Prvi polčas je bil odličen, na našo nesrečo pa smo bili v drugem kaznovani z enajstmetrovko. Težko mi je komentirati, ker nisem videl posnetka, ampak vse skupaj se mi je zdelo zelo sumljivo," je bil po obračunu razočaran trener gostov Ivica Solomun in dodal: "Mislim pa, da smo se predstavili v dobri luči. Morda bi lahko storili še kaj bolj konkretnega v napadu, ampak na žalost nismo bili v popolni zasedbi. Upam, da se v naslednjih krogih vrnejo vsi poškodovani igralci in da bomo še precej boljši." 

Mariborčani so torej z veliko težavami in z obilico sreče prišli do četrte zaporedne spomladanske zmage in skupno osme zaporedne. In kot je zapisano v naslovu, če so uspeli zmagati na takšni tekmi, je veliko vprašanje, kdo jih sploh lahko ustavi. Kajti skoraj prepričani ste lahko, da bo takšnih tekem pri vijoličastih v prihodnosti malo, zelo malo.