Navijači Olimpije so z navdušenjem pozdravili slovo nepriljubljenega Izeta Rastoderja, prihod "odrešenika" Milana Mandarića je še povečal nasmešek na njihovih obrazih. Ali se je nogometna Ljubljana resnično prebudila, pa bomo seveda šele videli.
Že prvi krog nove sezone državnega prvenstva bo ponudil dober odgovor na to, ali zdaj Ljubljančani kaj bolj dihajo s svojim klubom, ki je bil v preteklosti pozabljen skorajda od vseh. Olimpija bo namreč igrala doma, v Stožicah bo gostovala Gorica. Tekmec morda že res ni tako ugleden kot Maribor, a gre vseeno za nekdanjega državnega prvaka, ki za nameček še nikdar ni izpadel iz prve lige. Še bolj kot nasprotnik bi seveda ljudi v Stožice moralo gnati dogajanje v Olimpiji, odkar je slednjo prevzel Mandarić, se je vsaj na prvi pogled marsikaj začelo premikati na bolje. Toda ali so dejansko napočili lepši časi, bodo lahko potrdili le rezultati. Doslej so bili bolj ali manj slabi oziroma precej slabši od tega, ker bi bilo od kluba, kakršen je Olimpija, pričakovati.
V želji po boljših časih novo vodstvo Olimpije že nekaj časa mrzlično išče okrepitve na vseh področjih svojega delovanja. Član strokovnega štaba je tako postal tudi Oliver Bogatinov, ki je po naših informacijah že v petek podpisal pogodbo in postal pomočnik novega trenerja Marijana Pušnika. Slednji ima tako zdaj ob sebi že precej ljudi, generalni direktor Olimpije je ob potrditvi Korošca napovedal tudi prihod Vladimirja Radenkovića in Srđana Zirojevića, v članski pogon je bil iz mladinskega povišan tudi Dejan Kopasić.
Bogatinov se je tako vrnil v Slovenijo, leta 1978 na Jesenicah rojeni strokovnjak si je kruh nazadnje služil v Savdski Arabiji. Tam je bil zaposlen pri Al Hilalu, kjer pa ni vodil članske ekipe, bil je na čelu zasedbe do 17 let. Pred tem je sedel še na klopi Mure, dokazoval se je tudi v Kopru, kjer je bil nekaj časa dejaven v mladinskem pogonu, bil pa je tudi pomočnik v članski ekipi.
V NOS JIM GRE PRETEKLOST
Olimpija je sicer v ponedeljek odigrala še drugo prijateljsko tekmo pod Pušnikovim vodstvom. V Kranju je bila nasprotnica Žilina, Slovaki so slavili z 2:1 – tudi po zaslugi dveh ogromnih napak mladega vratarja Roka Vodiška, ki pa ima vendarle šele 16 let in se zdaj prvič dokazuje na takšni ravni.
Edini gol za Olimpijo je zabil Dejan Djermanović, zeleno-beli dres pa si je oblekel tudi Rok Kronaveter. Slednjega bržčas ni treba predstavljati na dolgo in široko. Osemindvajsetletnik je nekoč veljal za enega najbolj nadarjenih slovenskih nogometašev, v mladih letih je bil celo na seznamu želja Milana. Pozneje so mu poškodbe še kako zagrenile življenje, a vseeno je za njim povsem solidna kariera. Začel jo je v rodnem Mariboru pri Železničarju, bil je tudi na Ptuju pri Dravi in v Velenju pri Rudarju. Leta 2010 je odšel na tuje, sprva je bil v Nemčiji pri Energie Cottbusu, zatem je nosil dres madžarskega kluba Gyori ETO, drugo polovico pretekle sezone je preživel v Romuniji, kjer je v dresu Petrolula prikazal kar nekaj dobrih predstav.
Zdaj se bo Kronaveter morda vrnil v Slovenijo, toda napoved njegovega morebitnega prihoda med navijači ni požela ogromno navdušenja. V nos jim gre predvsem njegova preteklost; kot rečeno, je Mariborčan, za nameček je pred časom izjavil, da navija za Maribor in da si kot vsak Štajerec tudi on želi igrati za vijoličaste. Časi so že takšni, da bi danes marsikdo šel celo peš v Ljudski vrt, če bi Maribor pokazal zanimanje zanj. A navijači so pač navijači in so izjavo, čeprav je že na smetišču zgodovine, vzeli še kako resno. Preresno? Vendarle je to pač nogomet, v katerem je zarečen kruh vsakodnevno na jedilniku ...
