Finančno poročilo za leto 2016 namreč razkriva, da je denarja v vijoličasti blagajni vedno manj. Po podatkih iz finančnega poročila imajo trenutno Štajerci na različnih računih 2,2 (točno 2,264.120) milijona evrov, denimo v letu 2015 so imeli na računih dobre 4,5 milijona evrov (4,538.594). V društvenem skladu je sicer ostalo še dobrih 4,5 milijona evrov (4,672.273), v letu 2015 je bilo v skladu 6,3 milijona evrov (6,354.100). A v zadnjih dveh letih Maribor posluje s precejšnjim minusom, leta 2015 z 1,5 milijona evrov (1,573.822), prejšnje leto pa še z malce višjim – 1,6 milijona evrov (1,681.827).
Zanimivo, Maribor je tudi v letu 2016 posloval z izgubo, čeprav je imel v primerjavi z letom 2015 precej višje prihodke. V letu 2015 so namreč prihodki znašali sedem milijonov evrov (7,083.180), leto dni pozneje pa več kot devet milijonov evrov (9,238.266). Prihodki so bili toliko večji kljub temu, da so vijoličasti v letu 2015 od nagrad za sodelovanje v mednarodnih tekmovanjih od Uefe dobili skoraj tri milijone evrov (2,828.070), leta 2016 pa manj kot milijon evrov (856.901). Vendar največja razlika je nastala pri prodaji nogometašev. Pred dvema letoma je Maribor za odškodnine ob prestopih dobil dober milijon evrov (1,123.302), leto dni pozneje pa kar pet milijonov evrov (5,022.690).
Čeprav so štirinajstkratni slovenski državni prvaki v letu 2016 za več kot dva milijona evrov dvignili prihodke v primerjavi z letom poprej, so poslovali s precejšnjo izgubo. Celo večjo kot v primerjavi z letom 2015. Kako je to mogoče? Pogled v tabelo pri stroških storitev ponuja odgovor. V letu 2015 so bili stroški storitev slabih 6,5 milijona evrov (6,464.199), leta 2016 so bili skoraj devet milijonov (8,726.112).
Jasno, največji strošek predstavljajo stroški igranja nogometašev. V prejšnjem letu so vijoličasti za plače svojih nogometašev porabili kar 3,2 milijona evrov (3,213.079), kar je za pol milijona več kot leta 2015 (2,819.867). Presenetljivo je drugi največji strošek predstavljalo plačilo provizij za prestop igralcev, ki je bilo res ogromno, kar dva milijona evrov (2,005.423). Samo za primerjavo, v letu 2015 je znašalo dobrih pol milijona evrov (541.602), več kot milijon evrov pa so Maribor stale še storitve strokovnega kadra. Darko Milanič in sodelavci so od aktualnih slovenskih državnih prvakov dobili točno 1,103.806 evrov.
Pol milijona evrov (530.892) je šlo za stroške tekem in prevoze, dobrih 200 tisoč (218.339) za najemnine stadionov in igrišč, jasno, tu pa so tudi vse prej kot zanemarljivi stroški priprav (164.104), varovanja (106.031), najema poslovnih prostorov in opreme (103.220), najema osebnih avtomobilov (162.977), reprezentance (176.225), stroški študentskega servisa (185.596) in tako naprej in tako dalje. Skoraj milijon evrov so v letu 2016 Maribor stali tudi stroški dela, kamor spadajo plače zaposlenih (nogometaši in strokovni delavci so samostojni podjetniki in tja ne spadajo).
Maribor je imel v letu 2016 zaposlenih 26 ljudi, 16 za nedoločen čas in 10 za določen čas. Stroški dela za šestindvajseterico so znašali 827.666 evrov, od tega je za plače šlo 639.358 evrov, ostalo pa za prehrano, prevoz na delo, regres, jubilejne nagrade, odpravnine in prispevke.
Kar lahko skrbi vijoličaste, je dejstvo, da fiksni prihodki niso niti približno dovolj, da bi se pokrila mariborska sezona. Z drugimi besedami, Maribor je odvisen od prodaje nogometašev in evropskih uspehov oziroma Uefinih denarnih nagrad. Zelo odvisen. V letu 2016 je bilo fiksnih prihodkov zgolj kakšne tri milijone evrov. Od tega je dotacija Mestne občine Maribor znašala 232.497 evrov, dotacije podjetij in fizičnih oseb 253.608 evrov, reklamne storitve (sponzorji) so v blagajno prispevale 1,480.449 evrov, od prodanih vstopnic je Maribor dobil 487.286 evrov – zanimivo, leta 2015 je bilo samo 336.112 evrov –, prihodki od sofinanciranj (prenosi, licence) so znašali 243.983 evrov, prihodki od prodaje revij, artiklov, koledarja pa so znašali 454.502 evra.
