Za trenutek smo bili v sedmih nebesih, za trenutek smo se videli na vrhu sveta, ampak hipoma smo bili spet spuščeni nazaj na trdna tla. Slovenija je že res povedla na Wembleyju, a po srečno doseženem golu, ki je bil v bistvu avtogol, hipoma zapravila vse. Zanimivo, do njenega vodstva se je zdelo, da bi lahko Anglija napadala še dve uri, pa ne bi zadela. A prejeti zadetek je gostitelje močno razjezil, tako močno, da so po sila bledi uri igre nato s tremi hitro doseženimi goli zadovoljili apetite svojih navijačev. Anglija po štirih tekmah v kvalifikacijah za Euro 2016 ostaja stoodstotno in je z eno nogo že v Franciji, Slovenija pa je z drugim porazom dobila jasno in dovolj glasno opozorilo, da bo potrebno nabrati še kar nekaj točk. Tokrat ni nobene, toda po zaslugi dveh oktobrskih zmag vseeno ostaja v dokaj ugodnem položaju.
KURTIĆ NAJNEVARNEJŠI ANGLEŽ
Morda je bila kriva zelenica, ki je bila v res slabem stanju, morda to, da je kljub skoraj polnem Wembleyju na slednjem vladalo pravo mrtvilo, morda kaj drugega, dejstvo je le, da je bil prvi polčas na tako nizki kvalitetni ravni, da je bil dejansko zelo slab. Pravih akcij ni bilo, le raztrgani poskusi posameznikov, ki pa so se kot po pravilu klavrno končali. Junaka, ki bi pokazal kaj več, trenutek navdahnjenosti, trenutek, ob katerem bi gledalci vzdihnili, ni bilo. Angleži so razočarali na celi črti, kar je bila jasno voda na slovenski mlin. Domači so bili tako nerazpoloženi, da jim niso pomagale niti nekatere neverjetno naivne napake gostujočih nogometašev. Uvodoma je bil premalo zbran predvsem Branko Ilić, ko se je zbral in kasneje dejansko v obrambi dvakrat posredoval, je primati prevzel Jasmin Kurtić in si po eni od neumnosti na sredini igrišča zaslužil celo glasno nadiranje s strani selektorja Katanca.
Prvi strel na tekmi smo videli šele v 17. minuti, ko je Raheem Sterling z glavo udaril mimo gola. Kasneje so si gostitelji priigrali še nekaj strelov, a kot po pravilu žogo pošiljali v vse možne smeri, le tja, kjer je stal Samir Handanović, ne. Še največjo priložnost je za Angleže zapravil Kurtić, če se lahko tako izrazimo. V 32. minuti je posredoval pred Rooneyjem, toda nato žogo tako nespretno podal nazaj do Handanovića, da je ta z nogo komaj preprečil vodstvo gostov. To bi bilo nezasluženo, a tudi Slovenci si več od rezultata 0:0 niso zaslužili. Že podatek o posesti, ki je bila 65:35 v korist domačih, pove marsikaj. Dejansko so bili nevarni enkrat, ko je Milivoje Novaković po kotu žogo poslal mimo vratnice, sicer pa so se več ali manj posvečali branjenju. Več kot očitno je bilo, da Kevin Kampl ni pravi, čeprav mu je zdravniška služba prižgala zeleno luč za nastop. A teden več ali manj mirovanja je naredil svoje.
POTOPLJENI V TRINAJSTIH MINUTAH
Med odmorom je bila neverjetno bleda Anglija tarča glasnih kritik z vseh strani, celo nekaj žvižgov je bilo moč slišati, ko je bilo polčasa konec. To je četo Roya Hodgsona očitno malce predramilo in že v uvodnih minutah nadaljevanja so vnesli nekaj nemira v slovensko obrambno vrsto, toda želenega niso dosegli. Slovenci so seveda dobili dobro opozorilo, da je bilo delo opravljeno šele na pol in da bo vse zaman, če tudi v drugem polčasu ne bodo dovolj čvrsti v obrambi.
Ko so se nekateri že začeli spraševati, ali bo nezanimiva predstava sploh postregla s kakšnim zadetkom, se je zgodil povsem nepričakovan preobrat. V dveh minutah sta padla kar dva gola! Najprej je Jordan Henderson po prostem strelu Slovenije s strani z glavo premagal kar svojega vratarja, toda veselje gostov je bilo kratko. Nekaj trenutkov zatem je Wayne Rooney poskrbel za zmedo v slovenskem kazenskem prostoru, s prekrškom, ki bi se mu vsekakor lahko izognil, ga je zaustavil šele Boštjan Cesar. Odgovornost je v roke prevzel kar Rooney in na svoji 100. tekmi za reprezentanco zabil tudi gol. Sarma se je vrgel v pravo smer, toda Rooneyjev strel je bil preprosto preveč natančen, da bi lahko preprečil izenačenje. Po petih zaporednih ubranjenih enajstmetrovkah je Handanović le klonil.
Obračun se je končno razživel in zdelo se je, da dva zadetka še nista bila vse, kar smo videli. In res, v 65. minuti so se Otočani spet veselili. Močan strel Adama Lallane je Handanović sicer uspel odbiti, toda do žoge je prvi prišel Danny Welbeck. Po njej je udaril vse prej kot vrhunsko, a vseeno dovolj dobro, da je slovensko številko 1 ujel na napačni nogi. Gostje so hitro zapravili presenetljivo vodstvo in se še hitreje znašli v precej slabšem položaju, kot so bili pred tem večji del tekme. Še slabše je postalo v 72. minuti, ko si je Welbeck izmenjal dvojno podajo s Sterlingom, prišel sam pred Handanovića in ga z diagonalnim strelom tudi premagal. Slovenija je bila potopljena. V vsega trinajstih minutah!
Vse, kar je v zaključku sledilo s strani Slovenije, je bilo iz obupa. K sreči so se vsaj domači več ali manj zadovoljili s preobratom. Če ne bi stopili na zavoro, bi se lahko končalo še slabše.
