Za osvežitev spomina: takrat je v reprezentančni bazi v Seogvipoju prišlo do spora med takratnim in tudi sedanjim selektorjem ter prvim zvezdnikom reprezentance Zlatkom Zahovićem. Sprva se je vodstvo odločilo, da Zahović ostane v izbrani vrsti, petega junija 2002 je sledila tiskovna konferenca Katanca, na kateri je bil ves čas svoje izjave na robu joka, ob koncu pa solz ni mogel več zadrževati.
"Pogovarjali smo se na način, ki ga od mene niste vajeni. Vem, da imate nekateri intimne odnose z igralci. V mojih časih tega ni bilo. Živel sem v drugačnem okolju, imel drugačne profesionalne navade in nisem imel svojih novinarjev. Tokrat sem želel stvari pogoltniti, iti prek njih, a se ni dalo," je svojo izjavo sedmi sili začel Katanec, ki je v nadaljevanju tudi povedal, kaj se je med in po tekmi s Španijo v Gvangjuju dogajalo. "Marsikaj sem moral poslušati. Slišal sem, da menjam samo Štajerce, da naj še kakšnega Štajerca zamenjam z Ljubljančanom, da sem ljubljanska p..., da me lahko kupi kdorkoli, da mi lahko kupi hišo, Šmarno goro... Takšen je bil način komunikacije. Sem profesionalec na NZS, reprezentanco bom vodil še na prvenstvu, nato pa se bo moja zgodba končala. To je del življenja, ki ti nekaj da in nekaj vzame. Rad pa bi rekel, da je grozno, ker se tako majhna Slovenija deli. Ponosen sem, ker sem Slovenec in ker sta moja starša Hrvata," je takrat v solzah dejal selektor.
Dan zatem je Zahović vseeno zapustil reprezentanco, ki je svetovno prvenstvo s tremi porazi zaključila po prvem delu.
