Marsikaj se je zgodilo na področju rajnke Jugoslavije od tiste slovite tekme v Firencah poleti 1990, ko je bila jugoslovanska izbrana vrsta pod vodstvom Ivice Osima na pragu polfinala. Tako blizu, a tako daleč, predvsem Sergio Goycochea pa tisti, ki je zaloputnil vrata raja. Bila je to serija enajstmetrovk, ki se je zavedno vtisnila v spomin in bila je to serija, ko so (z)grešili številni velemojstri nogometne igre, med drugim tudi veliki Armando Diego Maradona (obramba Ivkovića) ter Dragan Piksi Stojković (zadel prečko). Kot zadnji je žogo na belo točko postavil Hadžibegić, a njegov strel je končal v rokah sijajnega Goycoche. Strel, ki ga preganja še danes.
"Prepričan sem, da če bi zadel tisti strel, da bi se potem prebili v polfinale. Ne želim, da zveni pretenciozno, toda mislim, da v tem primeru kasneje ne bi prišlo do vojne. Ko vidimo kaj se danes dogaja v svetu, je očitno, da se nismo nič naučili iz preteklosti, da se nismo naučili lekcije iz bivše Jugoslavije. To je dokaz, da si politiki želijo vojne, ne pa narod," pravi nekoč sijajni defenzivni vezist, ki se je v intervjuju spomnil tudi na vojnega zločinca Radovana Karadžića.
"Pred vojno je bil psiholog v mojem FK Sarajevo, osem let je bil z nami. Dobro ga poznam, skupaj smo preživljali večere, popivali. Bil je dober možakar, s katerim smo se pogovarjali o praktično vsem, v zapor smo mu nosili celo cigarete, ko je bil za zapahi zaradi poneverbe. Nikoli si ne bi mogel niti zamisliti, kaj bo kasneje. Bil sem presenečen, šokiran. Danes ga sovražim. Čeprav v moji veri sovraštvo ni možno, je to enostavno nekaj drugega. Ne morem mu odpustiti 300 tisoč ubitih," še dodaja Hadžibegić, ki se sicer še danes počuti Jugoslovana. "Ne le jaz, ampak večina iz bivše države. Toda prisiljeni smo se deliti na Srbe, Hrvate, Bosance, Črnogorce... Sramota je, da ljudstvo naseda politikom, toda ljudstvo je naivno."
