Še več, v veseli december se podaja z vidnim razočaranjem na obrazu. Razlog? Tisto, česar se nogometaši bojijo kot hudič križa.
Pravzaprav ironično je, da je Matavža hujša poškodba zaustavila v trenutku, ko je "vse karte stavil" na svoj klub. Kot je že znano, je novembra reprezentančnega selektorja Srečka Katanca obvestil, da izbrani vrsti za tekmi z Anglijo in Kolumbijo ne bo na voljo. Ne, ker bi naredil križ čez igranje pod Katančevo taktirko, le odločil se je, da bo raje, kot sedel na reprezentančni klopi za rezerve, vse moči usmeril v to, da si bo zacementiral mesto v udarni enajsterici Augsburga.
Prestop k slednjemu je bil poleti izjemna bilka odrešitve za Primorca; potem ko so ga pri PSV-ju odrinili povsem na stranski tir, je bilo, milo rečeno, neverjetno, da je Augsburg zanj plačal kar 4,4 milijona evrov. Augsburg namreč ni klub, ki bi bil znan po dragih nakupih, še zlasti so nekateri "postrani" gledali, ker je toliko odštel za nogometaša, ki je pustolovščino na Nizozemskem res končal na ne ravno najboljši način.
No, Matavž je vseeno odšel v SGL Areno in ob prihodu priznal, da obrača nov list v svoji karieri in da se mu je ponudila izjemna priložnost, ki jo namerava zgrabiti z obema rokama. Toda bržčas mu je bilo že tedaj jasno, da čez noč ne bo šlo. V Eindhovnu več mesecev ni igral oziroma je pobiral le drobtinice, zato se je bržčas zavedal, da bo potreboval nekaj tednov trdih treningov, da se bo vrnil v najboljše stanje.
Tega so se zavedali tudi v strokovnem štabu Augsburga, zato Slovenca niso kar takoj vrgli v bazen z morskimi psi. Dali so mu čas za prilagajanje, za treniranje v miru, postopoma so ga uvajali v ekipo. Do zdaj je otrok Gorice le štiri tekme začel v udarni enajsterici Augsburga, tudi dva zadetka nista bila ravno všeč najbolj zahtevnim navijačem. Ampak ne glede na vse so pri belo-rdečih ves čas ponavljali, da so več kot zadovoljni z Matavžem in da je le še vprašanje časa, kdaj bo zablestel v vsem svojem sijaju.
Očitno je tudi Matavž dobil občutek, da se vrača v pravo formo, ki ga je nekoč jasno že krasila. Verjetno je tudi zaradi tega dal prednost klubu in ne reprezentanci. In dejansko je polovico vseh nastopov v udarni enajsterici zabeležil v preteklem mesecu, ki pa se je zanj vseeno končal s solzami v očeh.
Obračuna s Hamburgom, na katerem je Augsburg zmagal s 3:1, je bilo zanj konec že po dobrih desetih minutah. V bolečinah se je zgrudil na tla, bolj ali manj v trenutku je postalo jasno, da ne gre za nedolžno poškodbo. In nekaj dni pozneje je zdravniški pregled potrdil zle slutnje. Matavž si je resneje poškodoval vezi v gležnju, kar pomeni, da letos ne bo več igral. Po vsej verjetnosti bo izpustil tudi kakšno od tekem v novem letu.
"Zdravniki pravijo, da bo počival od šest do osem tednov. Toda dejansko je nesmiselno postavljati časovno omejitev pri njegovem okrevanju. Dejstvo je namreč, da bo med januarskimi pripravami s polno močjo lahko vadil le, če bo vse pri njegovem celjenju poškodbe potekalo optimalno," je z vidnim nezadovoljstvom v glasu pojasnil direktor Augsburga Stefan Reuter, sicer nekdanji nemški reprezentant, in pristavil: "Vse skupaj je zelo moreče, saj je bil Tim res na pravi poti. Iz tedna v teden je postajal močnejši, forma je bila v vzponu, nato pa je prišla ta poškodba ... To je slabo tako zanj kot za nas. Ampak nimamo kaj, tudi poškodbe so žal del športa. Jokanje ne bo pomagalo, kar potrebuje v tem trenutku, je dobra oskrba, da se bo vrnil še močnejši."
