Osemnajstletni vratar je v Italijo odšel lani, ko se je iz Kopra preselil h Catanii. "Na preizkušnji sem bil že pozimi, vendar je do prestopa prišlo pol leta pozneje," nam je razložil vratar in v nadaljevanju razkril, da se pri naših zahodnih sosedih precej bolje dela z mladimi kot v domovini.
"Razlika je kar velika. Še posebej se to opazi pri delu vratarjev, lahko bi celo rekel, da gre za povsem drug svet." Jasno je, da je v tujini težko uspeti, kar je na vratarskem mestu še bolj izrazito, saj je na igrišču lahko samo eden. Odhod na tuje v mladih letih je zato lahko dvorezen meč. "Že zdaj sem v Italiji ogromno napredoval, zato sem prepričan, da sem se dobro odločil, ker sem se tako mlad podal v tujino. Moj cilj je, da uspem v nogometu in naredim kariero," je odločno poudaril Primorec.
Matošević si je v preteklem letu v Catanii s trdim delom hitro izboril mesto med vratnicama. Nato je le še potrdil, da gre za zelo nadarjenega fanta, saj je večino sezone ostal prvi vratar. Vmes je sicer prišlo obdobje, ko je moral "na ukaz" trenerja prvega moštva svoje mesto prepustiti tretjemu vratarju članske ekipe, ki je potreboval minute. Vendar je to trajalo le kratek čas in v zadnjem delu sezone se je spet vrnil v moštvo. S svojimi predstavami je zadovoljen, pri tem je dodal: "Bilo je sicer nekaj napak, ampak kdor dela, tudi greši."
ODŠKODNINA JE ZNAŠALA TRI MILIJONE
Njegove dobre predstave so opazili še v drugih klubih, resno zanimanje zanj je pokazal Lazio. Rimljani so se pri Catanii pozanimali glede morebitnega prestopa, vendar so na Siciliji naleteli na odziv, ki ga verjetno niso pričakovali. Catania je namreč za vratarja, ki je branil na 18 tekmah mlade ekipe, zahtevala neverjetne tri milijone evrov odškodnine. To za Lazio seveda ni bilo sprejemljivo in sprva se je zdelo, da bo vse skupaj ostalo samo pri željah. Vendar so se zadeve nato zasukale v drugo smer.
Dva dneva pred koncem prestopnega roka je Matošević prejel klic svojega zastopnika Amirja Ružnića, ki mu je dejal: "Jutri opoldne imaš letalo in greš v Rim." Mladi Koprčan je bil seveda zadovoljen, da se je tako razpletlo. Podobno je bilo tudi pri rimskem klubu, kjer so našli odlično zamenjavo za 19-letnega Guida Guerrierija. Slednji je bil po koncu sezone izbran za najboljšega vratarja tekmovanja, nato pa se je preselil v člansko moštvo.
Takoj po prihodu si je Matošević tudi v Laziu izboril mesto prvega čuvaja mreže, nad čimer je bil celo sam malo presenečen, saj ni pričakoval, da bo takoj prišel v prvi plan. "V moštvu smo trije vratarji, vsak se bori zase. Na treningih sem dal svoj maksimum, dokazal sem se in trener je dobil zaupanje vame. Poleg tega veliko delam tudi s člansko ekipo. V prvih dveh tednih po prihodu sem bil samo na dveh treningih primavere, sicer pa sem treniral s člani." Seveda je to za mladega in nadobudnega nogometaša velika spodbuda za nadaljnje delo. Povedal je še, da se delo v Catanii in Laziu precej razlikuje. V Rimu vse poteka na višji ravni, kakovost dela je boljša in tudi ritem igre je hitrejši.
OD MAJA V HRVAŠKEM DRESU
Mlado ekipo Lazia vodi Simone Inzaghi, brat veliko bolj znanega Filippa in dolgoletni igralec Lazia, ki je zbral tri nastope za italijansko izbrano vrsto. In kakšen je 39-letni nekdanji napadalec kot trener? "Ima svojo vizijo, visok kriterij, navsezadnje je za njim zelo solidna igralska kariera. Od nas zahteva določene stvari in od tega ne odstopa," je povedal Matošević, ki je v Lazio posojen do konca sezone. Za zdaj ne ve, ali se bo moral takrat vrniti v Catanio, s katero ga pogodba veže do poletja 2017. "To je v največji meri odvisno od mene. Če bom dobro delal, se lahko zgodi, da me odkupijo. Če ne bodo zadovoljni z mano, iz tega zagotovo ne bo nič."
Za konec je beseda nanesla še na reprezentančno udejstvovanje, saj Matošević brani za hrvaško izbrano vrsto, do česar je prišlo na precej čuden način. "Tega nisem izbral sam, do petnajstega leta so me trikrat ali štirikrat poklicali v slovensko reprezentanco. Potem me niso več klicali, očitno nisem dovolj kakovosten za Slovence. (smeh) Nato smo izvedeli, da se zame zanimajo Hrvati, maja letos pa so me povabili v reprezentanco. Starša prihajata iz Hrvaške, prek njiju sem si uredil državljanstvo ter se odločil sprejeti poziv."
Čeprav se komu zdi to nenavadno, je po drugi strani tudi povsem razumljivo, navsezadnje je vsak mlad igralec, ki je član reprezentance, precej bolj cenjen. In to velja tudi za našega sogovornika.
