Zadnji dan zimskega prestopnega roka je vse tiste, ki so hrepeneli po dramatičnem zaključku in kakopak predvsem po odmevnih poslih, globoko razočaral. Poznavalci ne pomnijo tako klavrnega epiloga zimske tržnice in res bi le s težavo našteli pet prestopov, ki so dvignili vsaj kanček prahu. Eden tistih nogometašev, za katere je bil prvi dan februarja miren in spokojen, je tudi Zlatko Dedić.
Junak slovenske uvrstitve na svetovno prvenstvo leta 2010 v Južni Afriki je, ko so klubi zaključevali kadrovanje za naslednjih šest mesecev, že vedel, da se ne bo selil. A to ne pomeni, da mesec januar zanj ni bil dinamičen. Bil je, in to še kako. Toda seveda ne toliko zaradi tega, ker je s soigralci del priprav na drugi del sezone opravil v Turčiji, temveč občutno bolj zaradi ideje, ki je dozorela v njegovi glavi.
"Priznam, želel sem zamenjati delodajalca," nam je obelodanil, ko smo ga zmotili med preživljanje sproščenih trenutkov v družbi svojih najbližjih. "Pričakoval sem, da me boste poklicali že prej, zdaj je zgodba namreč že zaključena. Pretekli dnevi pa so bili kar pestri. No, ampak nisem nič jezen, ker me kličete šele zdaj. Saj vem, da sem v zadnjem času kar malce izginil z radarjev," se je pošalil izkušeni primorski napadalec, ki nam je v nadaljevanju pogovora podrobno opisal, kaj vse se je dogajalo z njim v prvem mesecu novega leta in zakaj je na koncu ostal, kjer je od leta 2014 dalje – pri nemškem drugoligašu FSV Frankfurtu.
NE VE, KAJ LAHKO POVEDO
"V januarskem prestopnem roku sem prejel tri ponudbe, ki so bile – to moram priznati – zelo zanimive. A ne samo to, zanimive so bile tudi v finančnem pogledu. In ko rečem zanimive, seveda mislim na to, da so bile precej donosne. Še bolj me je prepričalo to, da so mi klubi v glavnem ponudili večletno sodelovanje, kar nogometašu v zrelih letih seveda ponuja še dodatno zavarovanje," je hitel razlagati 31-letnik in nadaljeval: "Vse skupaj je prišlo tako daleč, da sem želel zapustiti FSV Frankfurt. Ne, ker bi se tukaj počutil slabo. Daleč od tega, v Frankfurtu naravnost uživam. To je mesto, v katerem je lepo živeti, tudi moja družina se je navadila nanj, otroci tukaj obiskujejo šolo. Ampak kot nogometaš moraš gledati tudi na kaj drugega, zato sem upravi sporočil, da bi rad prestopil drugam. A pri FSV Frankfurtu so mi dali takoj jasno vedeti, da se s tem ne strinjajo. Ponudbe, ki so bile aktivne do 28. januarja, so zavrnili. In zdaj sem, kjer sem."
Ob tem se kakopak poraja vprašanje, kako so Frankfurtčani sprejeli Dedićevo odločitev, da jih želi zapustiti. Če so nanj jezni, se zna zgoditi, da ga spomladi čaka klavrn scenarij, v katerem bi bila njegova vloga vezana predvsem na posedanje po klopi za rezerve. "Ne, mislim, da se to ne bo zgodilo," upa produkt koprske nogometne šole: "V kratkem se bom spet sestal z vodilnimi možmi svojega kluba. Čeprav ne vem, kaj bi se lahko sploh pogovarjali. Lahko se le o podaljšanju pogodbe, ki mi poleti poteče. Toda … Bomo videli, kaj mi bodo povedali. Kar zadeva moj status, pa so mi ne nazadnje s tem, da so zavrnili ponudbe, jasno in glasno sporočili, da me potrebujejo, da nočejo ostati brez mene. Mislim, da sem pomemben člen ekipe. Tudi zaradi tega, ker imamo veliko mladih nogometašev in ker smo v vse prej kot prijetnem položaju. Spomladi nas čaka težka naloga, zagotoviti si moramo obstanek v drugi ligi. In ko loviš takšen cilj, so izkušnje še kako pomembne."
Prav tako je Dedić poudaril prepričanje, da FSV Frankfurtu zagotovo lahko pomaga, tudi zaradi tega, ker je, kot trdi, v zelo dobri formi. "Ne bi se kar tako hvalil, ampak med pripravami sem igral res dobro. Na dveh tekmah proti Dnipru in Red Bullu iz Salzburga sem zabil vse tri gole za naši zmagi z 2:0 in 1:0. Prav na teh obračunih so bili tudi opazovalci drugih klubov, nato so se pojavile ponudbe. Do tistega trenutka nisem razmišljal o slovesu, potem sem moral. Zdaj je, kar je, kaj bo, pa bomo videli. Nogomet je, kot radi pravijo Nemci, dnevni posel, to pomeni, da je možno prav vse," preveč v prihodnost noče pogledovati Dedić.
ŠE VSAJ NEKAJ LET
Nas je seveda zanimalo tudi to, kdo so bili klubi, ki so se ogreli zanj. Turški mediji so zapisali, da je bil eden od trojice turški drugoligaš Boluspor … "Ah, zdaj je to že mimo, imena niso več pomembna," je pričakovano odgovoril Dedić, nato pa vseeno priznal, da če bi prestopil, bi zapustil Nemčijo: "Da, to drži. No, pa saj je nekako logično, da lahko v tem trenutku boljšo finančno ponudbo dobim le s strani kluba, ki prihaja od drugod."
Pa je kakšna morda prišla tudi iz Slovenije, ne nazadnje sta se oba vodilna kluba v preteklih dneh borili za napadalca … "Ne, iz Slovenije pa ne," je odgovoril kot iz topa in odločno pristavil: "Sem pa res vesel, da se v slovenskem klubskem nogometu v zadnjem času ogromno dogaja. Pozorno spremljam dogajanje, kolikor ga pač lahko iz Nemčije, opazil sem, da sta se in Olimpija in Maribor kar precej okrepila, da se je tudi v Kopru začelo dogajati na polno. Lepo je videti takšne prestope v slovenski ligi, ki se bo tudi zaradi tega dvignila na višjo raven. In več ko bo kvalitetnih posameznikov, vedno boljša bo liga."
Morda se bo vanjo nekoč vrnil tudi avtor tistega nikoli pozabljenega gola v Ljudskem vrtu na tekmi dodatnih kvalifikacij z Rusijo, ki sicer ni več rosno mlad, a še vedno goji visoke nogometne ambicije. "Predvsem nameravam vztrajati še kar nekaj let," ne skriva nekdanji nogometaš Parme, Empolija, Cremoneseja, Frosinoneja, Piacenze, Bochuma in Dynama iz Dresdna ter dodaja: "Saj vem, da se staram, ravno pred kratkim sem se zgrozil – če se lahko tako izrazim – nad podatkom, da se že sedemnajst let bolj ali manj profesionalno ukvarjam z nogometom. Prej ko slej bo napočil konec, ampak za zdaj sem še več kot dovolj motiviran. Vztrajati nameravam še kar nekaj let. Zdaj bolj pazim nase, predvsem kar zadeva prehrano, in mislim, da še nimam prav nobenega razloga za to, da bi kopačke obesil na klin."
