Radenko Mijatović. Slednji je v glasovanju prejel 23 glasov in tako bolj kot ne pričakovano porazil Matjaža Nemca, ki je na koncu zbral sedem glasov.
"Iskreno se vam zahvaljujem za izkazano podporo programu. Izkazali ste zaupanje tudi prejšnjemu predsedniku in vodstvu NZS. Funkcije ne jemljem kot privilegij, ampak kot čast in obveznost, da nadaljujemo delo, ki je bilo že doslej dobro," je takoj po izvolitvi povedal Mijatović in nadaljeval: "Protikandidatu Matjažu Nemcu čestitam za korenito držo, borbo. Sem povezovalen, tako vidim veliko priložnosti za sodelovanje v prihodnje. Hvala lepa in vse dobro nogometu v prihodnje."
Na vprašanje, ali je pričakoval tako zanesljivo zmago, pa je odvrnil: "Ves čas sem poudarjal, da so volitve negotova zadeva, da je treba počakati na preštete listke. Pričakoval sem zmago, ampak ne tako prepričljive, če sem iskren," je dejal novi predsednik.
Že v predstavitvi je poudaril, da bo treba popraviti delo z mladimi, kar naj bi prinesla tudi širitev 2. slovenske lige. "Obiskali smo vse MNZ, ki so to želele, podrobno smo predstavili program in odgovorili na vsa vprašanja. Izpostavil pa bi nekaj ključnih zadev. Tu mislim na mlade in njihovo vključevanje v nogomet, saj je to baza. Veliko moramo postoriti na tudi osnovni bazi medobčinskih nogometnih zvez, jim pomagati s strokovnim sodelovanjem," je izpostavil član uprave Cetisa, ki je bil po odstopu Čeferina kot podpredsednik tudi v. d. predsednika NZS.
Dvainpetdesetletni Mijatović, nekdaj igralec in sodnik, v zadnjih letih pa tudi delegat na mednarodnih tekmah, je bil v osrčju ostrega predvolilnega boja, v katerem so mu očitali povezanost s tako imenovanim sodniškim lobijem. Obstoj tega zanika in poudarja, da to počnejo ljudje, ki hočejo škodovati nogometu.
"Želim si več sodelovanja, kot smo mu bili priča v predvolilnem obdobju. Naredili smo veliko škodo nogometu. To moramo popraviti s sodelovanjem. Vse je treba usmeriti v popravljanje te škode, posledic tega, kar smo nogometu naredili v teh 30 dneh. Želim si veliko več sodelovanja, spoštovanja, dostojanstva. Voditi zvezo je čast. Je neplačana, ampak častna funkcija," pravi Mijatović.
NZS je tako dobila četrtega predsednika. Pred Aleksandrom Čeferinom, čigar eden glavnih dosežkov v času predsedovanja (2011-2016) je bila izgradnja nacionalnega nogometnega centra na Brdu pri Kranju, sta zvezo vodila Rudi Zavrl in Ivan Simič. Zavrl je na čelo NZS prišel že marca 1989, ko je predsedoval takrat še eni izmed republiških zvez, položaj pa je obdržal tudi po osamosvojitvi Slovenije. Medijsko gotovo najodmevnejša dosežka v času njegovega predsedovanja sta bili uvrstitvi članske reprezentance na evropsko prvenstvo leta 2000 in na svetovno prvenstvo leta 2002.
Simič pa je bil na mesto predsednika NZS izvoljen februarja 2009 in bi njegovo mandatno obdobje moralo trajati do 2013. Toda 17. novembra 2010 je po številnih nesporazumih s Sindikatom profesionalnih igralcev nogometa in člani slovenske reprezentance s pisno izjavo odstopil z mesta predsednika NZS. V njegovem mandatu se je Slovenija drugič v zgodovini uvrstila na svetovno prvenstvo in tam vpisala tudi prvo zmago.
Na skupščini bi morali za naslednja štiri leta izvoliti tudi štiri podpredsednike. Tri so dejansko izvolili, to so postali Milan Jarc, Danilo Kacijan in Franci Zavrl. Zadnjega bodo izvolili na naslednji skupščini, saj sta Bojan Prašnikar in Stanko Glažar dobila enako število glasov tako v prvem kot v drugem krogu.
