Pojdite končno stran

Nemoč v domači ligi je v svet poslala samo še eno opozorilo več in je le še en pokazatelj, da je več kot desetletje nespametnega delovanja Olimpijo dokončno ujelo za rep in da bo zdaj treba poravnati račune.

• Tako ne gre več

Dobesedno in v prenesenem pomenu. Dobesedno s pospešeno prisilno poravnavo, ki naj bi, če bo do te prišlo, klub v določeni meri "pozdravila", a hkrati bo kar 114 pravnih subjektov in fizičnih oseb prepeljanih žejnih čez vodo in jim bo na koncu dneva za njihovo delo izplačan le drobiž. 

V prenesenem pomenu mislim na to, da je končno (in veliko, veliko prepozno) zdaj že res skrajni čas, da se direktor kluba Matjaž Sekelj in njegovi najtesnejši sodelavci pogledajo v ogledalo, si sebi in vsem drugim priznajo svoje velike in dolgoletne napake na vodstveni ravni, vse prevare in svoje mesto končno prepustijo ljudem z mogoče drugačno, a verjamem, da v vsakem primeru boljšo vizijo. Vsaka je namreč boljša kot obstoječa. 

Dovolj je obnašanja, ki je značilno za noje. Z glavo v pesku se pretvarjati, da je vse v najlepšem redu. Olimpija je daleč, daleč, daleč od tega. 

Edini slovenski predstavnik in hkrati najslabše moštvo te sezone v ligi EBEL je ta teden pogrnilo na celi črti še v domačem prvenstvu in dokončno zbilo že zdavnaj zelo trhlo in črvivo dno soda, ki ga vrsto let skupaj držijo le prazne obljube. 

Ne predstavljam si, kako bo recimo Matej Hočevar, ki mu je Olimpija dolžna kar 30 tisoč evrov, "prežvečil" svojo finančno izgubo, če bo prišlo do prisilne poravnave. Da bo na koncu dobil 20 odstotkov ali okoli šest tisoč evrov, ki mu jih bo Olimpija izplačala v štirih letih, kar pomeni, da bo na mesec njegov bančni račun bogatejši za 125 evrov. 

To mi je nepredstavljivo, kar slabo mi je, in ob tem lahko rečem, ali vas res ni sram direktor. Ali vas res ni sram, da hokejiste izpod Rožnika že vrsto let označujem kot sužnje modernega časa? Delavce, ki jih izkoriščajo kot le vedo in znajo. Kako lahko spite? 

Arsen Perić

Ne rečem, da si igralci niso deloma krivi tudi sami. Pustili so se – eni bolj, drugi manj – izkoriščati, padali so na besede "saj bomo poravnali dolgove, dajte nam še malo časa ...", se mogoče tudi oni obnašali nojevsko ali pa malo pogledali stran. 

Marsikdo pravi, pa naj zapustijo to okolje, kaj jim je tega treba. Tudi jaz večkrat, a hkrati razumem, da ko delaš nekaj kar najbolj ljubiš, se je temu težko odpovedati. Še posebej če ti nekdo postavi pogoj "če boš igral še eno sezono, boš kmalu dobil denar, drugače boš nanj še malo počakal". A vprašanje je, ali ga boš sploh kdaj dočakal. 

Mesečna stavka v obliki netreniranja je Olimpiji vzela naslov državnega prvaka. Vem, da so želeli pokal, navsezadnje so še vedno športniki, a res je dovolj. Trda so tla, na katera so pristali, mogoče tudi z namenom, tega ne vem. Vem, da verjamejo v boljše čase, hočejo spremembe in do njih lahko pride le na en način. 

Pojdite že stran. Ali eni ali drugi.