Čisto pravi NBA-igralec

Pred meseci sem že pisal o tem, kako je pravzaprav Goran Dragić šele takrat zares zakorakal v svet lige NBA, pa čeprav je v njej že vse od leta 2008 in je bila letošnja sezona že njegova sedma v najmočnejšem košarkarskem tekmovanju na svetu. Bilo je februarja, ko se je Gogi postavil po robu vodstvu Phoenixa in mu zabrusil odločen »ne« glede svojega nadaljnjega statusa pri Soncih. Zgodil se je upor, ki ga v Arizoni skoraj gotovo niso pričakovali, ker je Dragić pač miren, neškodljiv, ubogljiv, prijazen fantič, ki sledi interesom kluba. Takrat je njim in tudi vsem drugim pokazal, da je še vedno vse to, a da se zna tudi postaviti zase. Pokazal je, da je po toliko letih v ligi NBA ne le na parketu, ampak tudi ob njem, osvojil vsa pravila, pisana in nepisana, ki veljajo v njej, ter se potegnil za svoj prav, svojo rit. Takrat je postal pravi NBA-igralec, takšen, kakršnih je še na desetine drugih, tudi največjih zvezdnikov, ki jim seveda je mar za moštvo, a na prvem mestu so vendarle vedno oni. In ko se enkrat tako postaviš zase, posebej če imaš primerne razloge za to, te tudi drugi začnejo gledati drugače. Zraste ti ugled in tudi cena.

Nekaj mesecev pozneje lahko rečemo, da je takrat v ligi opravil svojo maturo, in to z odliko. Res je tudi tvegal, a se mu je izšlo, iz tistega položaja v Phoenixu je izšel kot zmagovalec. Dva letna časa pozneje je Dragić svojo »izobrazbo« v ligi NBA še oplemenitil. Če je prej šest let in pol hodil v osnovno šolo, je februarja na hitro opravil s srednjo, zdaj, ko je poletje, pa se bo lahko naokrog že »hvalil« z narejenim faksom. Tega je naredil na Floridi oziroma so mu tam kar sami podelili univerzitetni naslov v obliki 90 milijonov dolarjev. Veliko? Ne, ogromno. Preveč? Tudi možno. Če smo realni, je namreč treba povedati, da je doslej vendarle zgolj enkrat nastopal v končnici, še takrat le kot drugi organizator igre, in torej v dvobojih, ko gre zares, v ligi še ni pustil pravega pečata. Toda Dragić še zdaleč ni prvi in niti po naključju zadnji, ki je tako dobro (pre)plačan, čeprav mu manjka še kakšen opravljen izpit oziroma potrditev, da zmore tudi v odločilnih tekmah. Tak je pač svet lige NBA, omogoča tudi preskakovanje razredov, oziroma v veliko primerih deluje po sistemu pridobljenega statusa, ki prinaša ugodnosti. In status Dragić zdaj ima, ker je čisto pravi NBA-igralec.