Osebno mi je bilo kot otroku to zelo zanimivo početje in še danes rad preberem kakšen tak podatek, kadar mi pride pod roke. Veliko vprašanje je, ali bodo z izjemo kakšnega zaprašenega arhiva čez tisoč let takšne publikacije v pisani obliki sploh še obstajale, morda celo ne več niti na računalnikih, kot jih poznamo zdaj.
Precej večja verjetnost je, da bo takrat že vse na tablicah in telefonih, morda še kakšni manjši stvari, ki jo bodo dotlej izumili. Gotovo pa bo tudi med takratno mladino nekaj takšnih, ki bodo hoteli pobrskati po podatkih, kdaj je človek na smučeh prvič preletel 100 metrov, pa potem 150, 200, 250 ... No, in ob zadnji številki bo zapisano približno takole: "Leta 2015 je bila le 21 let po tem, ko je padla dvestometrska znamka, presežena še ena magična meja. Slovenci se lahko pohvalimo, da jo je uspelo preseči slovenskemu skakalcu. Takrat 22-letni Peter Prevc je na letalnici v norveškem Vikersundu, ki je na kratko svetovni rekord odvzela Planici, uspel poleteti 250 metrov daleč. S tem je po Jožetu Šlibarju, ki je leta 1961 v Oberstdorfu pristal pri 141 metrih, postal šele drugi Slovenec, ki se je lahko pohvalil s svetovnim rekordom."
Res je, da svetovnih rekordov nikoli niso priznavali kot uradne. V zgodovini smo bili priča celo takšnim absurdom, kot je bil ta, da nekaj časa FIS ni priznavala daljših daljav kot 191 metrov in so skakalcem v oceno šteli takšno daljavo, tudi če so leteli nekaj metrov dlje. No, razvoja se ni dalo zaustaviti in se ga ne bo dalo niti v prihodnje. Težnje po še večjih letalnicah bodo vedno prisotne in morda se nam že čez deset let 250 metrov sploh ne bo zdelo nekaj posebnega, morda tako, kot je danes to 220 metrov. Da je to daljavo prvi dosegel prav Peter Prevc, pa bo ostalo zapisano za večno. Drži, Norvežan Anders Fannemel je že dan pozneje poletel še meter in pol dlje in svetovni rekord je zdaj njegov. Vprašanje pa je, koliko časa se bo ta rekord obdržal. Že na prenovljeni planiški letalnici organizatorji obljubljajo izboljšavo.
Kakšno mesto bo ta dosežek imel v Petrovi karieri, bo seveda jasno šele, ko bo ta končana, kar se gotovo še ne bo zgodilo kmalu. Pred odhodom v Vikersund je celo dejal, da so mu rekordi nekaj pomenili na začetku kariere, zdaj pa ne več. Kaj mu pomeni zdaj, si tudi po doseženem rekordu še ni bil povsem na jasnem. Vsaj po odzivih na družbenih omrežjih pa Slovencem pomeni veliko, vsekakor precej več kot običajna zmaga v svetovnem pokalu. Razočaranje, ker je rekord trajal le en dan, se je hitro poleglo. Morda pa je na neki način celo bolje, da je vrnitev rekorda kot nov izziv zanj ostal za planiški finale ...
