Celjski rokometaši so na odločilni tekmi za preboj v osmino finala najmočnejšega evropskega klubskega tekmovanja ostali praznih rok, znova pa so bili za njih usodni tradicionalni tekmeci iz Zagreba, ki so do zmage dveh golov prišli tudi s kančkom naklonjenosti beloruskega sodniškega para.
Celjani so bili sredi drugega polčasa v izgubljenem položaju, po zaostanku osmih golov pa je le malo manjkalo, da bi se v hrvaški prestolnici ponovili januarski pariški dogodki, ko je slovenska reprezentanca na svetovnem prvenstvu v tekmi za bronasto kolajno nadoknadila ta zaostanek in nato ukanila Hrvaško. Celjani niso uprizorili tega neverjetnega preobrata, po porazu za dva gola pa tudi ostali brez napredovanja v izločilne tekme.
Strateg Celja Branko Tamše ni presenetil z uvodno postavo, vanjo je uvrstil svoje udarne može (vratar Urban Lesjak, krilna igralca Blaž Janc in Luka Žvižej, krožni napadalec Vid Poteko ter zunanji igralci Borut Mačkovšek, Miha Zarabec in Žiga Mlakar, slednjega je v obrambi menjal Povilas Barbarskas). Že uvodne minute so pokazale, da se v hrvaški prestolnici obeta neizprosen boj za vsak košček igrišča, oboji so bili v polni mobilizaciji in osrednjo pozornost namenili obrambnim nalogam. V napadu so oboji skušali igrati čim bolj preudarno, zavoljo pomembnosti tekme pa je bilo pri obeh zaznati določen strah in tremo, o tem zgovorno priča izid v uvodnih desetih minutah (1:1).
Na celjsko žalost so se prvi "sprostili" Zagrebčani, predvsem njihov levi zunanji Stipe Mandalinić, ki je dosegel tri gole in slovenske prvake že po dvanajstih minutah pahnil v zaostanek treh golov (1:4). V nadaljevanju so gostitelji s počasno igro nekoliko "uspavali" slovenske prvake, ki niso uspeli razviti svoje hitre igre, Janc, Zarabec, Mlakar in Žvižej nikakor niso prišli do izraza, Poteko je bil na črti dokaj nemočen, gostiteljem je pravzaprav kljuboval le Mačkovšek, ki je v prvem polčasu dosegel pet od skupno desetih celjskih golov. Celjane je dodatno iztirilo očitno "domače sojenje", kar precej so se ukvarjali z beloruskim sodniškim parom, največ pa so zaostajali za štiri gole. Ta primanjkljaj so si prvič pridelali v 24. minuti (7:11), s tem zaostankom so tudi zaključili prvo polovico tekme (10:14).
Slovenski prvaki so porazno odprli drugi polčas in že v 34. minuti zaostali za sedem golov (10:17). Tamše je poskušal s številnimi taktičnimi različicami, na trenutke celo zaigral s sedmimi igralci v napadu, a brez pravega učinka, v 44. minuti so prvič na dvoboju zaostali za osem golov (13:21). A celjski rokometaši se navzlic temu niso predali, prvi pa je kanček upanja za preobrat vlil Janc. Sevničan je v naslednjih treh minutah dosegel tri zaporedne gole in znižal na 16:21, nato pa so se razigrali tudi njegovi soigralci. V obrambi več kot enajst minut niso prejeli gola, po golu Zarabca pa so v 54. minuti znižali na 20:21.
V prelomnih trenutkih dvoboja so slabe štiri minute pred koncem zaostali za tri gole (20:21), Marguč pa je dve minuti kasneje znižal na 21:23. A Zagrebčani so več kot minuto imeli žogo v svoji posesti, beloruski sodniški par jim je namreč šele v izdihljajih tekme dosodil pasivno igro, tako da je zmanjkalo časa za celjski napad.
V celjski ekipi je bil najbolj učinkovit Mačkovšek s šestimi goli, Janc je dosegel pet zadetkov.
Celjska zasedba je skupinski del končala s tremi zmagami (Vive Tauron Kielce, Rhein-Neckar Löwen in Zagreb), tremi neodločenimi izidi (dvakrat z Meškovom iz Bresta in enkrat s Kristianstadom) ter osmimi porazi (po dvakrat z Pickom iz Szegeda, Vardarjem iz Skopja ter po enkrat s Kristianstadom, Rhein-Neckarjem Löwnom, Kielcami in Zagrebom).
