Zlate medalje so osvojili še Američan Matthew Centrowitz na 1500 m, Južnoafričanka Caster Semenya na 800 m, Nemec Thomas Röhler v metu kopja, Španka Ruth Beitia v skoku v višino ter v obe štafeti ZDA na 4 X 400 m, kjer je Allyson Felix v zadnji predaji osvojila še šesto odličje na OI, največ med vsemi atletinjami v zgodovini.
Mo Farah je na 10 km slavil s 13:03,30 in kot drugi ponovil olimpijski dvojni dvojček na najdaljših razdaljah na stadionu po Fincu Lasseju Virenu, ki mu je to uspelo leta 1972 v Münchnu in leta 1976 v Montrealu. Triintridesetletni v Somaliji rojeni Farah je leta 2012 v Londonu osvojil zlati medalji na 10.000 in 5000 m, kar mu je uspelo tudi na dveh zaporednih svetovnih prvenstvih leta 2013 v Moskvi in leta 2015 v Pekingu ter na dveh evropskih prvenstvih leta 2010 in 2014. Teh dosežkov ni zmogel še nihče v zgodovini. Farah je zadnji poraz na velikem tekmovanju doživel na 10.000 m v finalu SP v Daeguju leta 2011, kjer je bil drugi po slavju na pol krajši razdalji.
Drugi je bil tokrat Američan kenijskega rodu Paul Kipkemoi Chelimo (13:03,90), tretji pa Etiopijec Hagos Gebrhiwet (13:04,35). Končni vrstni red pa je bil znan skoraj uro po tekmi. Poleg Chelima so sprva diskvalificirali še dva tekača, brez uvrstitve sta ostala Etiopijec Muktar Edris in Kanadčan Mohammed Ahmed, ki sta cilj prečkala na četrtem in petem mestu. Etiopijec je po pritožbi ZDA ostal diskvalificiran, Kanadčan je ostal četrti, peti pa je bil ameriški veteran Bernard Lagat, tudi kenijskega rodu, ki je bil sprva le šesti, nekaj časa pa pred pritožbo ZDA celo bronast.
Američanke Courtney Okolo, Natasha Hastings, Phyllis Francis in Felixova so zmagale (3:19,06) pred Jamajko (3:20,34) in tretjeuvrščeno Veliko Britanijo (3:25,88). Allyson Felix je po zmagi v štafeti 4 X 100 m z drugo štafetno zmago v Riu osvojila šesto zlato medaljo na OI in je najuspešnejša atletinja v zgodovini po žlahtnosti odličij. Tri zlate, v obeh štafetah in na 200 m, je zbrala pred štirimi leti v Londonu, pred osmimi pa je bila v Pekingu članica zmagovite štafete 4 X 400 m. V Riu je bila še srebrna na 400 m, pred tem pa še dvakrat druga na OI, na 200 m v Atenah in Pekingu.
Centrowitz je s časom 3:50,00 v finišu ugnal branilca naslova Alžirca Taoufika Makhloufija (3:50,11), tretji pa je bil Novozelandec Nicholas Willis (3:50,24). Šestindvajsetletni Centrowitz, četrti na OI v Londonu pred štirimi leti, je marca letos v Portlandu osvojil naslov dvoranskega svetovnega prvaka, na 1500 m pa je bil že srebrn na SP na prostem leta 2013 v Moskvi, bronast pa je bil leta 2011 v Daeguju.
Favorizirani Kenijec Asbel Kiprop, prvi na OI 2008 in trikratni svetovni prvak, je bil večji del teka, ki je postregel s precej prerivanja in tudi padci, v ozadju in mu v zaključku ni uspelo priti višje od šestega mesta.
Semenya je na dva stadionska kroga na velikem tekmovanju drugič premagala vse tekmice (1:55,28) in po bronu leta 2012 v Londonu prišla do prvega olimpijskega zlata. Srebro je šlo v Burundi s Francine Niyonsabo (1:56,49), bron pa si je pritekla Kenijka Margaret Nyairera Wambui (1:56,89).
Röhler je v metu kopja edini presegel 90 m (90,30 m). Srebro je osvojil svetovni prvak Kenijec Julius Yego (88,24 m), bron pa branilec olimpijskega naslova Keshorn Walcott iz Trinidada in Tobaga (85,38 m).
Beitia, trikratna evropska prvakinja, je prvič osvojila zlato na OI ali svetovnih prvenstvih. Toliko kot Španka so pri skoku v višino preskočile še tri tekmovalke, srebro si je priborila Bolgarka Mirela Demitreva, bron Hrvatica Blanka Vlašić, četrta pa je bila Chaunte Lowe iz ZDA. Beitia je vse višine do dveh metrov, ko je bila tako kot preostala omenjena trojica trikrat neuspešna, zmogla v prvih poskusih. Demitreva je pred zaključkom popravljala le svojo začetno višino. Vlašičeva je vse višine razen zadnje skočila drugič, Chaunte Lowe pa je 1,97 zmogla šele tretjič in ostala brez odličja.
Ruth Beitia je bila zlata na EP med letom 2012 in letos, ko je slavila v Helsinkih, Zürichu in Amsterdamu. Na dvoranskih SP je 37-letna športnica v dveh desetletjih kariere osvojila po dve srebrni in bronasti medalji, tretja pa je bila tudi na SP na prostem leta 2013 v Moskvi. Vlašićeva je zaradi poškodbe nastopila z injekcijo proti bolečinam in kljub šepanju po srebru v Pekingu 2008 osvojila drugo olimpijsko odličje. Bila pa je po dvakrat svetovna prvakinja na prostem in v dvorani.
Američani Arman Hall, Tony McQuay, Gil Roberts in LaShawn Merritt so zmagali v štafeti (2:57,30). Drugi so bili Jamajčani (2:58,16), bron pa so si pritekli branilci olimpijskega zlata z Bahamov (2:58,49). Slednji so zdržali zaključni pritisk najboljše evropske štafete. Kevin Borlee se je v zadnji predaji Belgije vrgel v cilj, kar pa je bilo dovolj le za četrto mesto (2:58,52) in tri stotinke zaostanka za bronom.
To je bila zadnja atletska preizkušnja na atletskem stadionu Joao Havelange v Riu; zadnji dan iger bo od atletskih disciplin na programu le še moški maraton s slovenskim reprezentantom Antonom Kosmačem.
