Že pred zadnjim evropskim prvenstvom so si za prvi cilj postavili uvrstitev v četrtfinale velikega tekmovanja, a so se domov vrnili praznih rok. Slovenija je na evropskih prvenstvih v četrtem poskusu prišla do prve zmage.
Njen prvenec je bil leta 2001 na Češkem, ko se je po skupinskem delu domov vrnila s petimi porazi na petih tekmah, do naslednjega nastopa na velikih tekmovanjih pa je morala čakati šest let, ko je ekipo na EP v Rusiji vodil Iztok Kšela, a v skupini s Španijo, Francijo in Slovaško ni prišla do uspeha.
Prav tako tudi ne leta 2009 pod taktirko Gregorja Hribarja. Tako najboljši dosežek še vedno ostaja tisti iz leta 2011, ko je Slovenija prišla do svojih prvih dveh zmag na EP, boljša je bila od Avstrije in Turčije, v skupini so bili boljši le Srbi, v playoffu za četrtfinale pa so bili po ogorčenem boju boljši Finci. Tako je bilo zadnje prvenstvo velik korak nazaj, po glasnih napovedih o četrtfinalu je četa Luke Slabeta po sanjskem začetku pogorela.
Letos je vzdušje okrog reprezentance veliko bolj pozitivno, predvsem pa je Andrea Giani obrnil nov list, v ekipi je zavel svež veter in prinesel prepotrebno mirnost ter predvsem zaupanje v sposobnosti fantov. Glede na vse, kar se je okrog reprezentance dogajalo v trenutku, ko je Italijan prevzel vodenje reprezentance, bi moral biti četrtfinale dosegljiv, vse drugo bi bilo res veliko razočaranje in še ena boleča klofuta te generacije.
