Kar nekaj jih je v Riu spisalo izjemna poglavja, prav posebno pa pripada domačinu Queirozu dos Santosu. Bron v kanuju na mirnih vodah na domačih igrah bi zanj že tako ali tako pomenil ogromno, v edinstvenih okoliščinah pa je postal pravljica, ki odmeva po vsem svetu in ob kateri se ježi koža.
Kot triletnik je bil Queiroz na robu preživetja. Nanj je po nesreči padel velik lonec zavrete vode in mu močno opekel celotno levo polovico telesa, v revnem predmestju enega od brazilskih velemest pa je bila zdravstvena oskrba tako slaba, da se je fant boril s kar nekaj infekcijami, preden se je čudežno pozdravil.
Ko je bil star pet let, ga je kot enega od osmih otrok revne družine ugrabila kriminalna združba in ga skušala prodati, skoraj jim je to že uspelo, preden ga je po naključju čudežno rešila policija in ga vrnila mami, ki je skorajda že obupala. Takrat se je začel ukvarjati s športom, in sicer z veslanjem na bližnji reki.
Ko je bil star deset let, pa je bilo njegovo športno udejstvovanje postavljeno pod velik vprašaj. S prijatelji so se igrali na drevesu, lovili so kačo, Queiroz pa je pri tem nesrečno padel s hrbtom na kamen in si do te mere poškodoval ledvico, da so mu jo morali odstraniti in mora živeti z eno.
Lahko si torej predstavljate, kakšno pot je prehodil, a je vseeno vztrajal, treniral in postal eden najboljših na svetu. Pa ne samo to, pripravil se je za olimpijske igre v svoji domovini, osvojil odličje in postal eden od junakov.
