Še preden je sploh izšla, avtobiografija Geroga Karla že buri duhove. Že sam naslov je zelo zanimiv in pomenljiv. "Besni George: Mojih štirideset let v družbi NBA div, obupnih direktorjev ter slabe selekcije meta." Da bo 65-letni Karl, ki je bil vedno brez dlake na jeziku in ki je za seboj požgal marsikateri most, z njo stopil na marsikateri žulj, najbrž ni potrebno pisati.
»Hvalimo se, da imamo boljši protidopinški program v primerjavi z NFL ali MLB, toda očitno je, da obstaja problem dopinga. Drugačen kot pred tridesetimi leti, pa vendarle. Ta problem me skrbi precej bolj kot pa tistih nekaj budal, ki se poslužujejo rekreativnih drog,« njegove besede prenaša NBC.
Kot prav Karl, naj bi se igralci posluževali rasnega hormona, kariero pa podaljševali z raznoraznimi nedovoljenimi sredstvi (steroidi...). »Igralci se dopingirajo, kako drugače obrazložiti, da so z leti le še vitkejši in vse bolje pripravljeni. Kako se lahko tako hitro vračajo po poškodbah? Zakaj poleti množično hodijo v Nemčijo? Dvomim, da zaradi kislega zelja, verjetno je govora o nedovoljenih sredstvih, ki jih imajo v Evropi in ki jih je težko izslediti. Želimo, da bi uspehe imeli najboljši športniki, ne pa najboljši goljufi, toda ne vem, kaj narediti glede tega vprašanja.«
Karl je sicer kot trener v ligi NBA deloval skoraj štiri desetletja, nazadnje pa je vodil Sacramento Kingse. Po objavi avtobiografije se mu bodo prej ko slej zaprla še tista redka do zdaj odprta vrata.
