Veliko nekdanjih nogometašev, ki so v svoji karieri nosili dres slovenske reprezentance, je ostalo povezanih z nogometom. Veliko je trenerjev, športnih direktorjev ter takšnih in drugačnih športnih funkcionarjev, petintridesetletni nogometaš, ki je v dresu izbrane vrste na petindvajsetih tekmah dosegel šest zadetkov, pa se je nekako izgubil. Bolje bi bilo reči, da se je umaknil iz sveta nogometa. Ko smo ga poklicali, da bi se z njim dogovorili za sproščen klepet ob skodelici kave, ni okleval.
Izkazalo se je, da ima nogomet še vedno izjemno rad, da spremlja vse tekme slovenske lige, slovenske izbrane vrste, pravi pa, da ga trenutno ne mika, da bi začel pisati kakšno novo nogometno obarvano zgodbo v domačem kraju. »Zapisan sem Trbovljam. Tu sem se rodil, tu živim večino svojega življenja in tu bom tudi umrl,« nam je v smehu povedal nekdanji slovenski reprezentant. Svoje prve nogometne korake je naredil v domačem okolju, ki kljub slabšim časom živi in diha za nogomet. »Tu sem preživel odlično otroštvo, veliko smo se igrali s prijatelji. Kar malo mi je žal za današnjo mladino, ki se več kot očitno ne zna več igrati. Glavni rekvizit je bila žoga, igrišča so bila polna, cele dneve smo bili zunaj,« je navdušeno razlagal Klemen.
Oče igral z Ivom Daneuom
Športne gene je podedoval po očetu, sicer nekdanjem odličnem košarkarju, ki si je slačilnico med drugim delil z legendarnim Ivom Daneuom, čeprav je bil tudi oče velik nogometni navdušenec, ki je bil najbolj vesel ob sinovi odločitvi, da postane nogometaš: »Spremljal je vsako mojo tekmo, na žalost pa je prehitro preminil, zato mnogih trenutkov v moji nogometni karieri žal ni doživel. Nisem treniral košarke tako kot oče, sem jo pa zelo rad igral s svojimi prijatelji, od individualnih športov pa sem imel najraje tenis.«
Prav s športom je Klemen sproščal svojo odvečno energijo, ki jo je imel po njegovih besedah res ogromno, poletja je ob brcanju žoge večino časa preživljal na bazenu. V tej rubriki smo gostili že ogromno športnikov in skupna točka večine njih je bila, da so že od majhnih nog sanjali o tem, da bi postali uspešni, najboljši. Nič drugače ni bilo pri Klemnu. »V šoli sem bil nekakšna zlata sredina, najraje sem jo obiskoval zato, da sem se družil s prijatelji. Ker sem zelo hitro postal profesionalni nogometaš, je nisem dokončal. Šport sem namreč videl kot svoj način življenja, zato sem zelo zgodaj sprejel to odločitev,« je priznal nekdanji kapetan slovenske izbrane vrste, ki mu za to ni bilo niti malo žal.
A to ne pomeni, da ga predmeti v šoli niso niti najmanj zanimali, daleč od tega. Izjemno rad je imel ure geografije: »Zanimajo me različni kraji, različne kulture, zaradi nogometa sem imel priložnost nekaj tega tudi izkusiti. Če sem iskren, ne vem, za kakšen poklic bi se odločil, če mi ne bi uspelo kot nogometašu. Morda bi postal športni novinar, to se mi zdi zelo zanimiv poklic.«
Na naslovnici slovite Marce
Slovenec je precej pozornosti evropske nogometne javnosti pritegnil v sezoni 2006/07, ko je izšla naslovnica slovite španske Marce z naslovom, da se Real Madrid zanima za Klemna Lavriča. Kakopak je bil rpavi naslov za pojasnilo, nekdanji slovenski napadalec se je ob tem nasmejal in razkril: »Nekaj se je kuhalo, mislim pa, da je bila to marketinška poteza. V tistem obdobju sem imel namreč ponudbe drugih španskih klubov in mislim, da so želeli ljudje iz kluba zgolj poskrbeti za veliki 'bum' s pomočjo nekaterih ljudi pri Realu ...«
CELOTEN POGOVOR S KLEMNOM LAVRIČEM SI LAHKO PREBERETE SAMO V PONEDELJKOVI TISKANI IZDAJI EKIPE SN, KI JE NA VOLJO TUDI NA TRAFIKA24.SI!
