Džuzdanović je moral decembra na rekonstrukcijo križnih vezi, ki ji je sledila dolgotrajna rehabilitacija. Za Džuzdanovića se je takrat začelo obdobje, ki bi se mu vrhunski športniki v svoji karieri na vsak način radi izognili. Odsotnost od tekmovalne arene, ki pa ne pomeni počivanja, temveč trdo delo, mogoče še več garanja kot sicer. Približno takšnih je bilo zadnjih sedem mesecev pri 21-letnem igralcu sredine igrišča, ki mu je klub aprila izkazal zaupanje, ko mu je v podpis ponudil novo pogodbo.
V prvoligašu iz Nove Gorice so na začetku tega tekmovalnega obdobja komaj čakali na Džuzdanovićevo vrnitev, ki jo je nestrpno pričakoval tudi sam. Počasi je že začel trenirati s preostankom moštva. Vse je bilo pripravljeno, da bi ga na igrišču videli v drugem ali najpozneje tretjem prvenstvenem krogu, toda na nobeni od teh tekem ga ni bilo niti na klopi za rezervne nogometaše. Razlog za to pa je nova poškodba, ki se mu je zgodila dan pred dvobojem prvega kroga z Aluminijem. Na treningu mu je malo zdrsnilo in spet je počilo v kolenu. V istem kolenu. Nato pa je v drugi polovici prejšnjega tedna odšel na magnetno resonanco, ki bi morala biti temelj za dokončno diagnozo. "Izvida sicer še nisem dobil, ampak predvidevamo, da je križna vez spet strgana," nas je kar zmrazilo ob Džuzdanovićevih besedah, od prejšnje tovrstne poškodbe je namreč minilo le osem mesecev.
"Nisem vedel, kako bi se odzval, smejal sem se, jokal, se spraševal, ali je res mogoče, da tako nedolžen zdrs povzroči tako hudo poškodbo, zaradi katere bom spet sedem mesecev na rehabilitaciji in bom moral znova garati, da se vrnem. Najprej sem rekel, da ne bom več igral nogometa, ampak to je bilo v afektu," je dejala novogoriška šestindvajsetica.
VEČ V DANAŠNJI ŠTEVILKI ŠPORTNEGA DNEVNIKA EKIPA SN
