Massimo Cellino se ga je naveličal v enem mesecu, na Slovenčevem hrbtu je še dodatno utrdil svoj razvpiti sloves.
Jedec trenerjev se je v Milaničevem primeru odločil za klasično italijansko prakso: vajeti mu je vzel iz rok, a ga obdržal na svojem plačilnem seznamu. To se po navadi zgodi, ko strani ne dosežeta dogovora o sporazumni prekinitvi sodelovanja. Če bi Cellino torej želel na lastno pest odpustiti Milaniča, bi mu moral plačati zajetno odškodnino, čeprav je z njim sodeloval le pičlih 32 dni.
Raje ga bo še naprej plačeval, in sicer do trenutka, ko se bo Milanič želel nekje drugje vrniti v svet aktivnih trenerjev. No, toda če bi se Cellino v kateremkoli trenutku odločil, da bo ekipo spet prevzel Milanič, bi se moral slednji nemudoma odzvati na njegov klic. To se vam lahko zdi nemogoče, a v Italiji se je to že dogajalo, v preteklosti sta se za takšno ravnanje večkrat odločila in Cellino in njegov približno enako razvpiti kolega iz Palerma Maurizio Zamparini.
Če se številnim na Apeninskem polotoku to ne zdi nič takšnega, je za premnoge Angleže to enako kaosu, ki ga niso vajeni in ga posledično nočejo sprejeti za svojega. Zato ne čudi, da je Milanič v očeh številnih postal skorajda mučenik, s katerim želijo drugače mislečim dokazati, kako Cellino za Leeds United niti po naključju ni odrešenik, pač pa predvsem grobar. Res je, da je Italijan bele prevzel v vsej prej kot zavidljivem finančnem položaju, toda danes marsikdo že trdi: z njegovim prihodom je šel Leeds z dežja pod kap.
"Noro je, kaj se dogaja," je nad Cellinovim Leedsom razočaran tudi legendarni vezist tega kluba Johnny Giles. "Kako dolgo je bil Milanič tukaj? Ne vem več, koliko trenerjev je že zamenjal, odkar vodi klub. Prav tako ne vem, kaj sploh pričakuje od njih. Denarja, da bi pripeljal okrepitve, očitno prav tako ni. Pričakuje pa čudeže. Zakaj takšni lastniki za trenerje ne postavijo kar sebe? Res mi je žal navijačev. Leeds jih ima veliko, to je klub s tradicijo, toda zdaj je prišel neki tip s premoženjem in naredil pravo 'štalo'. Za Leeds bi bilo najbolje, če bi odšel in nadzor predal nekomu drugemu. Ampak bojim se, da ga nihče ne more zaustaviti. On je absolutni vladar. Toda to je sramota. Da lahko takšen lik kupi klub – kateregakoli – in se obnaša na takšen način. To je norost!"
Tudi eden najbolj prodornih britanskih novinarjev Martin Samuel je naostril svoje pero. "Koliko časa bomo še dopustili, da bo ta drobna pošast uničevala klub, kakršen je Leeds?" se sprašuje in nadaljuje: "Je Milanič dober trener? Kdo ve. Trajal je šest tekem, 32 dni, preden je bil žrtvovan. A včasih je povsem nepomembno, kdo je trener, šteje le to, kdo vodi klub. Milanič na šestih tekmah ni zmagal, ampak kaj to zares pomeni? Kako da lahko nekdo sodbo v tako kratkem času? Martin O'Neill je potreboval osem tekem za prvo zmago, pa vemo, kaj je sledilo. Ljudje pravijo, da je Cellino jedec trenerjev. Ni. On je klovn. Leeds z njim na čelu ne bo prišel nikamor. Cellino ni posebnež. Je egomanijak. Je grožnja." Če torej sodimo po vsem povedanem, potem lahko mirne vesti zaključimo z naslednjo mislijo: za Milaniča je celo bolje, da je odšel.
