Iličićevo vstajenje: Naj zdrži še mesec dni

Logično, pred nami je pač kar nekaj vrhuncev sezone – finale pokala, finale lige Europa in tudi spektakel v obliki finala lige prvakov. Toda to ne spremeni dejstva, da bo tekma med Slovenijo in Anglijo odigrana čez skoraj natanko en mesec.

Če so torej misli selektorja Srečka Katanca že v precejšnji meri pri eni od najpomembnejših tekem v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2016, to res ne bi smelo biti presenečenje. Povsem jasno je, kaj bo v igri v Stožicah – medtem ko je Anglija sicer z eno nogo že v Franciji, za Slovenijo to ne velja niti po naključju. Dejansko je s Švico vpletena v srdit dvoboj za drugo mesto, ki še neposredno vodi na zaključni turnir.

Po natanko polovici poti imata obe državi na računu po devet točk, zaradi boljšega medsebojnega izkupička je Slovenija pred Švico. Obračun, ki ga bosta nasprotnika odigrala 5. septembra (Katančeva četa bo tedaj gostovala), bo čisto pravi finale, ne bo pa vseeno, iz kakšnega izhodišča se bo vanj podala slovenska reprezentanca. Najslabše bo seveda, če bo Švicarjem gledala v hrbet. In ker bodo ti v naslednjem krogu gostovali v Litvi, kjer bi glede na razmerje moči morali zmagati, se zdi, da bo Slovence v boljšem položaju ohranilo le slavje na obračunu z angleškimi zvezdniki. A tukaj moramo jasno "stopiti na žogo".

Od Katanca nihče ne zahteva, da mora na kolena spraviti Anglijo. To si lahko želimo, na to lahko upamo, vsekakor moramo v to verjeti. Zahtevati pač ne. Anglija je vendarle Anglija; velesila, ki ima v teh kvalifikacijah stoodstoten izkupiček, za nameček se je na petih tekmah njena mreža zatresla le enkrat (za to so poskrbeli Slovenci, čeprav so si Otočani na Wembleyju v bistvu zabili avtogol).

Če temu dodamo še ugled igralcev, na katere lahko računa angleški selektor Roy Hodgson, potem hitro lahko potegnemo črto pod vse skupaj in mirne vesti zapišemo: naslednji tekmec Slovenije bo v vlogi absolutnega favorita. Od nas pa bo kakopak odvisno, s kakšnimi težavami se bo moral spoprijeti v Ljubljani. Ne glede na vse, ne glede na previdnost, na katero preprosto ne smemo pozabiti, smo vseeno lahko prepričani o tem, da lahko močni angleški nogometni zasedbi povzročimo nemalo skrbi.

Ničkolikokrat je favoritom na slovenskih tleh že spodrsnilo, a za to bodo morali biti seveda izpolnjeni številni pogoji. Tudi navijači bodo morali prispevati svoje; če bodo tribune nabito polne in bodo Slovenci poskrbeli, da se Angležev ne bo slišalo, potem bo vse lažje. Toda glavno breme bo kakopak ležalo na plečih nogometašev. Na srečo je v tem trenutku kar nekaj takšnih, ki so pred šesto tekmo v kvalifikacijah v zelo dobri formi.

ZAČUDENJE IN OKREPLJEN GLAS
Še zlasti v zadnjem času navdušuje Josip Iličić. Kar je, roko na srce, dokaj presenetljivo. Zakaj, je jasno. Še pred nekaj meseci je bil Gorenjec v Firencah persona non grata. Vodilni ljudje Fiorentine so ga prečrtali in skoraj spisali dekret, da mora biti Iličić v najkrajšem možnem času prodan. Iskali so že nov klub zanj in ponudbo Bologne celo sprejeli. Iličić pa se pritiskom ni želel ukloniti; kam v serie A bi še šel, da bi se preselil v drugo ligo? Ne, to pač ne. Pa je ostal.

Trener Vincenzo Montella se je nekoliko uprl nadrejenim in dosegel, da se je Iličić vrnil v pogon. Tedaj se je zdelo, da bo znova začel redno igrati, toda potreboval je kar nekaj časa, da je spet prišel na svoj račun v pravem pomenu besede. Ko je stopil na ta vrtiljak, pa ni želel niti pomisliti, da bi stopil nazaj na trdna tla. In še vedno se vrti.

Iličić je v manj kot 14 dneh v serie A zabil kar pet golov. Niz je začel z mojstrsko izvedenim prostim strelom, s katerim je matiral legendarnega vratarja Juventusa Gigija Buffona, nato je dvakrat zatresel mrežo Cesene, nazadnje pa je žogo prav tako dvakrat brcnil v mrežo Empolija. Tudi oziroma predvsem po njegovi zaslugi Fiorentina ostaja v igri za preboj v ligo prvakov, čeprav je realnost takšna, da bo raj težko dosegljiv – tri tekme pred koncem ima Lazio na tretjem mestu osem točk prednosti, pred Fiorentino je tudi Napoli. Še pred kratkim se je zdela lažja pot tista, ki do lige prvakov vodi prek lige Europa. 

Uefa je pred to sezono sprejela odločitev, da bo zmaga v ligi Europa najboljšemu prinesla tako pokal kot vozovnico za ligo prvakov. Fiorentina se je prebila do polfinala, a že na prvi tekmi v Sevilli stopila na mino. Andaluzijci so slavili s kar 3:0, Fiorentina je torej z eno nogo že odpisana. V luči Iličićeve odlične forme je bil marsikdo presenečen nad tem, da je Slovenec v Sevilli odigral le zadnjih deset minut, se je pa precej okrepil glas tistih, ki pravijo, da bi moral Montella na povratni tekmi Joja v ogenj poslati že na začetku.

ONI TAKŠNEGA NIMAJO
Kako se bo odločil Katanec pred tekmo z Anglijo, verjetno ne bi smela biti prevelika dilema. Iličić se je že ob visoki zmagi nad San Marinom vrnil v reprezentanco in bil navdahnjen, razpoložen in željan dokazovanja, kot morda še nikdar v dresu z državnim grbom. Tedaj se je predstavil v odlični luči, čeprav za Fiorentino ni veliko igral.

Zdaj v klubski majici blesti in prepričani smo, da je to pričaralo tudi nasmeh na Katančevem obrazu, ta pa si zagotovo želi, da bi Iličić odlično formo ohranil še vsaj en mesec. Nekaj si pač upamo trditi; morda na tekmi z Anglijo nismo in ne moremo biti favoriti, toda z optimalnim Iličićem bi imeli nogometaša, kakršnega v tem trenutku Otočani, z vsem dolžnim spoštovanjem, nimajo. Ne na tem položaju in ne s temi specifičnimi igralskimi kvalitetami ter sposobnostmi. Ne bi bilo torej presenečenje, če bi Katanec v teh dneh močno držal pesti, naj Iličićeva forma še malce zdrži. Še vsaj mesec dni.