Dejstvo je, da vsi v Sloveniji ne navijajo za Tino Maze iz takšnih ali drugačnih razlogov. Nekateri je ne marajo, ker je samosvoja, drugačna od povprečnežev, ki tlačijo zemljo v naši deželi. Nekateri je ne marajo, ker jasno in glasno pove, kaj ji ni všeč. Drugi ji očitajo, da ji gre samo za denar, spet tretje šport sploh ne zanima ali pa se jim preprosto smučanje upira. Vsak ima svoje mnenje, vsakomur je Tina lahko všeč ali ne.
Toda vsi, prav vsi, pa morajo priznati, da je Tina Maze vrhunska v poslu, ki ga opravlja. Tako kot danes častimo Franceta Prešerna kot največjega pesnika, tako kot za Ivana Cankarja menimo, da je bil izjemen pisatelj, tako kot je Igor Akrapovič vrhunski podjetnik, tako kot je bil Jurij Vega izjemen matematik ali Primož Trubar domoljub, ki mu ni bilo para. Vsi so ali še danes svoje delo opravljajo odlično.
Korošica iz Črne se dobro zaveda, da nasmeh ob uspehu pride skozi solze in bolečine odrekanja in da je vsako delo častno, zato – to vam povem iz prve roke – zelo ceni dosežke svojih rojakov doma ali na tujem. Ker ve, kolikor truda je treba vložiti, da si med najboljšimi na svetu. Tina nikoli ne pozabi čestitati Kopitarju za gol v ligi NHL, ali Prevcu za odličen skok, ali pa gasilcem za požrtvovalno delo ob poplavah. In tudi Tina ve, da ni za vse boginja na piedestalu, ampak vsem dopušča svoj pogled na svet.
Zato, ko jo boste videli mrko in nezgovorno ob porazu, pomislite, kdaj ste vi povzdignili glas na svojo hčer, ko ste utrujeni prišli iz službe. Ob Tinini srebrni kolajni je bilo zato največ vredno to, da smo videli njen iskren in zadovoljen nasmeh – tako za Judeža kot za slepega oboževalca. In verjemite, oba sta bila enako zadovoljna.
