Sodnik bo seveda na koncu kot vedno čas, a kljub Karabatićevi selitvi iz Barcelone v Pariz, ki je bila, povsem upravičeno, poimenovana posel desetletja, ter Veszpremu, ki se nadeja, da je v Palmarssonu in Sliškoviću našel še zadnja manjkajoča člena za naskok na klubski Mont Blanc, je bil vseeno Flensburg tisti, ki mu bo ob koncu dneva pripadel naziv zmagovalec prestopnega roka 2015. Vsaj moral bi mu.
Čeprav s proračunom, težkim približno 6,5 milijona evrov, ki ga iz leta v leto polni okrog 250 manjših sponzorjev, še vedno capljajo za najbogatejšimi klubi tam zunaj (PSG, Kiel, Veszprem), so se na severu Nemčije strašno okrepili. In bodo glede na postavo na vseh frontah merili najviše. "Vse je mogoče, toda govoriti o konkretnih ciljih je v tem trenutku nemogoče. V lanski sezoni smo lahko videli, kaj se zgodi, če se hkrati poškoduje več pomembnih igralcev," je po lanski epidemiji poškodb previden Vranješ. Previdnost je pač mati modrosti, toda ob kvartetu okrepitev, ki ga sestavljajo Rasmus Lauge, Henrik Toft Hansen, Peter Djordjić in Kentin Mahe, imajo zdaj neprimerno večjo širino, kot denimo leta 2014, ko so malce presenetljivo osvojili ligo prvakov. Kvartet novincev in staroselci Mogensen, Gottfridson, Eggert, Lasse Hansen, Glandorf ...
Ni tu slabe točke in ni ekipe tam zunaj, ki bi imela daljšo klop. In več energije. Ko bo Vranješ vse te kockice sestavil v neko celoto, bo malo ekip, ki bodo lahko držale njihov peklenski ritem in se spustile z njimi v dir. "Zadnji dve leti sta bili res naporni za moje fante, zdaj bomo imeli več opcij v naši igri, zdaj bom lahko bolj razporedil breme. Želimo boljši rezultat kot v lanski sezoni. In seveda, želimo zmagati na prav vsaki tekmi," je na predstavitvi ekipe še dodal mali veliki Šved, ki bo februarja v okviru lige prvakov gostoval tudi v celjskem Zlatorogu.
Da se na meji z Dansko znova kuha neka velika sezona, so hitro spoznali tudi privrženci kluba. Do danes je bilo namreč za tekme bundeslige v dvorani, ki sprejem 6300 duš, prodanih, reci in piši, 4780 sezonskih vstopnic. Evforija bi bila najbrž še najbolj primerna beseda. Evforija, ki naj bi po ducat letih pomagala krožnik nemškega prvaka znova prinesti v mesto v bližini meje z Dansko. Prvi favorit bundeslige? Morda, če se bo Filip Jicha res preselil v Blaugrano, pa še toliko bolj.
