Koliko sta poraza z Dinamom in Hypom zamajala vašo samozavest?
Normalno je, da se samozavest dviguje, ko zmaguješ, in pada, ko izgubljaš. Takrat se je treba še bolj utrditi kot kolektiv. Punce smo same najbolj razočarane, če ne odigramo tako, kot bi morale. Prav zato je potrebno psihološko raven dvigniti kar najvišje in tekmo odigrati, kot se 'šika'. Seveda pride proti Leipzigu v poštev le zmaga, s čimer bi naprej odnesle štiri točke in bile tudi v drugem delu lige prvakinj konkurenčne. Tudi če ne zmagamo, še obstaja možnost, da napredujemo, a razmišljamo samo o zmagi.
Osebno najbrž ne verjamete, da bi Hypo lahko zmagal v Volgogradu.
Na poraz Hypa se ne zanašamo. V vrhunskem športu je vse mogoče. Tudi Sävehof je vzel točko Viborgu, česar nihče ni pričakoval. S temi vprašanji se bolj ukvarjate novinarji, me pa gremo v tekmo z Leipzigom, kot da je naša zadnja. Ni druge možnosti, kot da zmagamo. Vsaj za zdaj se mi izpad iz lige prvakinj ne zdi uresničljiv scenarij.
Zakaj je med tekmami v vaši igri toliko nihanj?
To težko ocenjujem. Po koncu tega prvega dela bo treba narediti veliko analiz, zakaj se nam to dogaja. Pozna se, da so druge ekipe že precej dlje skupaj in zato bolj uigrane, me pa smo se sestavile dva meseca pred sezono, pri čemer smo nabrane z vseh vetrov. To je treba miselno in psihološko uskladiti in je tudi glavni razlog, da prihaja do teh nihanj.
Kako ste zadovoljni s svojo formo in obrambami?
Kdo drug to ocenjuje lažje kot jaz. S svojo formo sem bila do zdaj zelo zadovoljna, le zadnja tekma s Hypom je bila zame samo povprečna. Upam, da bom proti Leipzigu branila na višji ravni.
Gotovo vam veliko pomeni, da ste letos dobili precej večjo minutažo, kot ste je bili deležni v prejšnjih sezonah?
Manjšo minutažo sem imela v karieri le v lanski sezoni, prej sem branila tudi po 60 minut na tekmo. Z minutažo nisem obremenjena, vsekakor pa sem zadovoljna, da igram eno od glavnih vlog tudi na pomembnih tekmah. To je bil tudi moj cilj. Slovenke v ekipi nismo od včeraj in smo že nekaj naredile za slovenski rokomet, zato si takšno minutažo tudi zaslužimo. Priložnost, ki jo imam, sem si morala izboriti v preteklosti.
Sergeja Stefanišin je tudi pri 40 letih še vedno tu. Jo jemljete kot neke vrste mentorico?
Z njo že zelo dolgo sodelujeva, saj sem tudi jaz že od 16. leta v članski reprezentanci. Če je treba, si med sabo pomagava. Ne bi je ravno ocenila kot mentorico, čeprav je vsak njen nasvet dobrodošel. V vrhunskem športu ni čustev in Serdža je še vedno moja konkurentka za mesto v vratih, za katero se morava boriti tudi na treningih.
