Od leta 1994 dalje, ko so Slovenci po osamosvojitvi – na evropskem prvenstvu na Portugalskem – prvič nastopili na velikem tekmovanju, sta reprezentanci odigrali 10 tekem na evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah. Francija je bila boljša sedemkrat, dvakrat je bil rezultat neodločen, ena zmaga pa je pripadla Slovencem. Ti so bili uspešnejši pred 11 leti na domačih tleh – v vročem Tivoliju, ki je Slovencem prinesel do zdaj edino odličje. Kanček zasluge za srebrno kolajno je imela tudi zmaga za pet zadetkov (27:22) nad Francozi, ki so takrat pristali na končnem šestem mestu.
Tekmeca sta si plen razdelila dvakrat, prvič leta 2000 na olimpijskih igrah v Sydneyju, ko se je sploh prva tekma na turnirju končala z rezultatom 24:24, drugič pa pet let pozneje na svetovnem prvenstvu v Tuniziji (26:26). Zanimivo, v zadnjih osmih letih sta se Slovenija in Francija med seboj pomerili le dvakrat. Obakrat je slavila reprezentanca, ki je tudi sicer s šestimi zlatimi kolajnami najuspešnejša v tem obdobju – leta 2010 na EP v Avstriji in na naslednjem EP v Srbiji. Nazadnje sicer res le za dva zadetka (v izenačenem dvoboju v Novem Sadu sta po šest zadetkov dosegla Luka Žvižej in Xavier Barachet).
Morda bo zvenelo preveč optimistično, morda vam to ponujamo le v razmislek. Na zadnjih dveh velikih tekmovanjih, na katerih je sodelovala tudi Slovenija, je bila Francija na koncu slabše uvrščena. Na EP v Srbiji (leta 2012) so bili Slovenci šesti, Francozi pa enajsti. Pred dvema letoma na SP v Španiji Francozov – za razliko od Slovencev – ni bilo v polfinalu, končali so na šestem mestu.
Na drugi strani že več kot 15 let velja tradicija, da Francozi gotovo osvojijo zlato kolajno, če na prvenstvu ni Slovencev. Res je, da tu ali tam na najvišjo stopnico stopijo še vmes, pa vendarle. Kljub črni statistiki na medsebojnih tekmah za Slovence ni nujno vse tako črno, kot je morda na prvi pogled videti.
