Po poškodbah Tine Trstenjak in Ane Velenšek ste dejali, da si kolajne zdaj ne bi upali napovedati, a sta ju vaši varovanki vendarle osvojili. Koliko ste v to dejansko verjeli?
Če imaš tekmovalko poškodovano in ne veš natančno, kaj se bo tisti dan dogajalo, potem tega res ne moreš napovedati. Lahko samo upaš na najboljše in tekmovalko pripravljaš tako, kot da poškodbe ni oziroma kot da gremo preko tega. Ana je tekmovala brez sprednjega in stranskega ligamenta, kar je pokazala tudi magnetna resonanca. Mnogi so tu že dvignili roke in o njenem nastopu niso hoteli ničesar slišati, ampak so vztrajali, naj gre na operacijo. Kar zadeva Tino, se ji je najprej pojavila ena poškodba, nato še druga, napravil se je velik hematom in to je bilo treba sanirati. Veliko hrupa okrog tega nismo hoteli delati, saj bi ji to samo škodovalo. Zdravniki, fizioterapevti, ves ta cirkus okrog tebe zagotovo ni dober. Zato smo zadevo rešili po svoje, kot smo to vedno počeli. Pri obeh je bilo vse načrtovano in izpolnjeno do zadnje podrobnosti.
Je tekmovalka pravno zaščitena, če nasprotnico na tak način poškoduje ali celo ubije?
V svoji karieri sem videl že vsaj 50 borcev in bork, ki so ob borbi zaspali. Tudi meni se je v tekmovalni karieri to dvakrat primerilo. Gre za trenutno izgubo zavesti, ki pa nima kasnejših posledic. V takem primeru se tekmovalcu dvigne levo nogo in počaka, da spet pride do pretoka krvi. Kar zadeva pravno zaščito, je s tem tako, da se nasprotnik mora prej predati, če se ne, je kriv sam. Vemo, da je vsak borilni šport lahko rizičen, v boksu je bilo tudi že nekaj smrtnih primerov. Tudi maratonca ne nazadnje lahko ob veliki vročini zadene infarkt. V vseh športih tekmuješ na lastno odgovornost.
CELOTEN INTERVJU S KOVAČEM ŽLAHTNIH KOLAJN SLOVENSKEGA JUDA, MARJANOM FABJANOM, SI LAHKO PREBERETE SAMO V SOBOTNI ŠTEVILKI EKIPE SN.
