Slovenija si je s porazi močno otežila možnost za obstanek na SP, a je do petka ostajal kanček upanja, da bo morda dovolj tudi le ena zmaga. Za tak scenarij bi morala Norveška premagati Dansko, kar pa se ni zgodilo; tako je Sloveniji spet ostala možnost, da sama odloča o svoji usodi, a s pomembno opombo: pri tem je morala dobiti vsaj točko proti ZDA.
Slovenija je na koncu kljub zelo dobri drugi tretjini izgubila in tako nima več možnosti za obstanek, saj jo do rešilnega sedmega mesta ločijo neulovljive štiri točke.
Naloga z ZDA, ki že v osnovi ni lahka, je bila še težja zaradi kazni Robertu Saboliču, ki ga je vodstvo tekmovanja zaradi grobega naleta na prejšnji tekmi za en dvoboj suspendiralo. Selektorju Matjažu Kopitarju se je tako spet podrl sistem peterk, tako da je danes postavo zasnoval povsem na novo. V prvi napad je tako uvrstil Žigo Jegliča, Anžeta Kopitarja in Jana Urbasa, v drugega Žigo Panceta, Roka Tičarja in Jana Muršaka, v tretjega Aleša Mušiča, Kena Ograjenška in Boštjana Goličiča, v četrtem pa so bili Tomaž Razingar, Marcel Rodman in Miha Verlič.
Začetek je stekel po pričakovanjih. Američani so močno napadli in sprožali nevarne strele. Slovenska obramba na čelu z vratarjem Robertom Kristanom je začetne nalete vzdržala, a je nato v peti minuti sam tik ob golu ostal Brock Nelson ter plošček spretno potisnil v mrežo.
Zaostanek pa vseeno ni zmedel Slovencev; počasi so postajali tudi oni nevarnejši, prvi dober strel je proti Connorju Hellebuycku sprožil Pance, pozneje pa so do priložnosti prišli še Kopitar, Pance, Ograjenšek in Muršak.
Kljub ameriški terenski premoči v prvem delu, ZDA so imele tudi igralca več, kjer so se Slovenci dobro ubranili, so Slovenci dolgo lovili rezultat. Slovenija je bila dokaj enakovredna, a le do drugega ameriškega "power-playa", ko so tekmeci po uigrani akciji povedli z 2:0.
V uvodnih minutah nadaljevanja se je Sloveniji ponudilo več lepih priložnosti za znižanje izida. Dvakrat je bil pred golom zelo nevaren Tičar, toda ameriški vratar je ostal nepremagan, prav tako po strelu Urbasa. V 26. minuti pa je bil po lepi podaji izza gola pred vrati sam Pance, meril pa natančno v Hellebuycka.
Vse te zapravljene priložnosti pa so splahnele ob res lepi akciji v 27. minuti: Ograjenšek je z natančno podajo našel Mušiča, ki je ušel Američanom in s strelom pod prečko spet vzbudil kanček upanja.
Ob prvi slovenski številčni prednosti so spet nanizali nekaj obetavnih akcij in strelov, vendar plošček ni hotel v mrežo; ne ob strelih Mušiča, ne Panceta in Mitje Robarja, podobno je bilo ob naslednjem "power-playu", ko je bil za las nenatančen Blaž Gregorc. Slovenci so bili v teh minutah res blizu izenačenja, tudi po strelih so bili boljši od tekmecev, pred iztekom drugega dela so nevarno poskušali še Urbas, Mušič in po lepi podaji Kopitarja še Sabahudin Kovačević, a je na koncu vedno vse ustavil eden najboljših vratarjev na prvenstvu Hellebuyck.
Česar v drugem delu niso zadeli Slovenci, so v tretjem takoj Američani. V prvem napadu so bili Slovenci premalo odločni pred svojim golom in plošček je z enega metra Jack Eichel potisnil v gol.
Dveh golov zaostanka pa Slovenija nato ni mogla več ujeti. ZDA so z zanesljivo igro zadrževale zanje ugoden izid, Slovenci pa so sicer še kazali željo, vendar ni bilo več poleta iz druge tretjine.
Na SP za Slovenijo ostaja samo še ena naloga, ki pa zdaj nima več tekmovalnega pomena. Z Dansko bodo Slovenci igrali v ponedeljek zvečer, vendar imajo Skandinavci neulovljivo prednost pred Slovenijo na predzadnjem mestu v tej skupini.
MORDA SPET LETA 2017?
Slovenija je na Češkem 2015 osmič nastopila na elitnem prvenstvu. Prvič se je tja uvrstila z zmago na domačem prvenstvu drugoligaške konkurence leta 2001, potem pa med najboljšimi na svetu nastopila v dveh zaporednih letih, 2002 na Švedskem in 2003 na Finskem. Po selitvi navzdol se je hitro vrnila, leta 2004 zmagala v drugem kakovostnem razredu in se leta 2005 spet uvrstila na SP v Avstriji, kjer je tudi obstala in pot med elito nadaljevala še v Latviji 2006.
Ti leti sta bili zadnji, ko je Slovenija obdržala prvoligaški status v zaporednih letih. Leta 2007 se je sicer spet takoj vrnila med najboljše, a je v Kanadi 2008 takoj izpadla. V naslednjih dveh letih pa je dvakrat igrala v nižjem rangu SP, saj se ji leta 2009 ni uspelo vrniti, ta korak je naredila šele leta 2010.
Slovaška 2011 je bila tako naslednja postaja Slovenije med elito, a je spet trajala le eno leto, po uspehu na SP divizije I v Ljubljani 2012 pa je sledila ekspresna vrnitev. Švedska 2013 je pomenila ponovitev že znane zgodbe - Slovenija se je poslovila po enem letu, lani v Koreji pa nato spet dobila vozovnico za prvoligaško druščino.
Slovenska zgodba nastopov na SP elitne skupine se tako začasno končuje v Ostravi. Naslednje leto, ko bo SP gostila Rusija, Slovenije tako ne bo zraven, naslednja priložnost pa bo morda SP v Nemčiji in Franciji 2017.
