Sezona 2016/17 ima za člansko reprezentanco dva vrhunca: majsko svetovno prvenstvo elitne skupine, ko bo Slovenija po letu premora spet igrala v družbi najboljših v Parizu, ter prihajajoče tekmovanje v Minsku.
Na olimpijske igre 2018 so že uvrščene najboljše reprezentance na svetu oziroma tiste, ki so dovolj visoko na lestvici krovne zveze IIHF. Vse druge so morale v kvalifikacije, ki zdaj prihajajo v zadnji sklop. Za Južno Korejo so samo tri prosta mesta, po eno vstopnico pa bodo podelili na treh kvalifikacijskih turnirjih ta konec tedna.
Na vsakem bo na OI vodilo le prvo mesto, tako da bo odločala vsaka tekma in malenkosti, prav veliko napak pa si ekipe ne bodo smele privoščiti, saj bo to že pomenilo konec olimpijskih sanj.
Slovenija bo novo olimpijsko priložnost iskala v Minsku, kjer se bo od 1. do 4. septembra merila z domačini Belorusi, Poljaki in Danci. Hkrati bosta potekala še dva podobna turnirja: V Rigi bodo igrali Latvija, Avstrija, Nemčija in Japonska, v Oslu pa Norveška, Francija, Kazahstan in Italija. Zmagovalci bodo zadnji potniki na OI, kamor so že uvrščene Kanada, Češka, Švica in Južna Koreja v predtekmovalni skupini A, Rusija, ZDA in Slovaška v skupini B ter Švedska in Finska v skupini C. En kvalifikant bo šel v skupino B, dva pa v skupino C.
V ponedeljek je Slovenija odigrala edino prijateljsko tekmo pred turnirjem, na Bledu je po podaljšku izgubila z Italijo z 1:2. A izid ne pove vsega, saj je bila Slovenija precej boljši tekmec, le izkoristila ni številnih priložnosti. Po tej tekmi je Zupančič naredil tudi kadrovski rez: v Minsk ne bodo šli branilca Žiga Pavlin in Klemen Pretnar ter napadalci Eric Pance, Andrej Hebar in Žiga Pešut.
V postavi so tako vratarji Robert Kristan, Gašper Krošelj in Luka Gračnar, branilci Blaž Gregorc, Luka Vidmar, Mitja Robar, Miha Štebih, Sabahudin Kovačevič, Jurij Repe in Aleš Kranjc ter napadalci Anže Kopitar, Jan Muršak, Robert Sabolič, Marcel Rodman, Jan Urbas, Anže Kuralt, Ken Ograjenšek, Aleš Mušič, Žiga Pance, Miha Verlič in Nik Pem. Žiga Jeglič in Rok Tičar pa se bosta še pridružila ekipi pred odhodom oziroma v Belorusiji.
"Težko je primerjati, a po rankingu in prejšnjih izkušnjah je Italija primerljiva s Poljsko. Danska in Belorusija pa sta verjetno kakovostnejši. Nobena pa ne bo igrala tako zaprto, kot so Italijani. A to je bil njihov načrt in so ga maksimalno izkoristili," je primerjavo med Italijani in tekmeci na turnirju iskal Zupančič. Pred odhodom pa Slovence čaka še nekaj dela: "Na teh dveh treningih bo poudarek na učinkovitosti in zadevanju. Gre za koncentracijo. Lahko iščemo izgovore, a to je naša služba, zadetke je treba dosegati, če želiš zmagovati na takšnih tekmah. Z enim bo premalo," pravi Zupančič.
Prvi zvezdnik slovenske ekipe Anže Kopitar pa meni, da tekmeci niso pomembni, pomembna je Slovenija: "Vemo, da smo dovolj kakovostni, moramo pa igrati na sto odstotkih, kar bo manj, najbrž ne bo dovolj. Želja je velika, imamo že izkušnje, tja gremo z visoko dvignjenimi glavami."
Slovenci imajo z zadnjih takšnih kvalifikacij lepe izkušnje. Leta 2013 je bil odločilni turnir še februarja. Krovna zveza IIHF ga je zdaj prestavila na poletje, po eni strani zato, da bi priložnost nastopa dobili tudi člani iz najmočnejše lige NHL, ki jih sicer ne bi bilo zraven, kritiki novosti pa menijo, da je to morda tudi poskus zapiranja vrat majhnim ekipam, med katere sodi tudi Slovenija, da ne bi "pokvarile" olimpijskih načrtov velikim.
Slovenija je to enkrat že naredila, v Vojensu 2013 je presenetila favorite Beloruse in Dance ter si priigrala Soči 2014. Tokrat bo že v kvalifikacijah zraven prvi slovenski zvezdnik Anže Kopitar, ki nazadnje v Vojensu ni mogel pomagati soigralcem.
Dva od takratnih tekmecev bosta ista, Danska in Belorusija, obema pa selektor Nik Zupančič prepušča papirnato vlogo favorita. Nad domačini bo obenem tudi precej velik pritisk pričakovanj nujne uvrstitve na igre, Danci pa so po njegovem mnenju prvi favoriti v Minsku. Seveda pa v Belorusiji Slovenci ne potujejo z belo zastavo.
