Samo od srede do nedelje. Trenutno sedim na kavču v domači dnevni sobi in prebiram svetovni splet, predvsem pa slovenske medije, seveda. "Ulala!" bi rekel Miran Ališič: "Kakšna norišnica!"
Razmišljala sem o tem, kaj smučarski skoki in kaj alpsko smučanje resnično pomenijo slovenskemu narodu. Smučanje je bilo Slovencem položeno v možgane na začetku osemdesetih let in je bilo nekakšen nadomestek za slovensko zastavo, za knežji kamen, za samostojnost, ki se je pozneje uresničila. Mislim pa, da smučarski skoki pomenijo nekaj več. Morda celo več kot se zavedamo.
Skoke povezujemo s Planico, ki je za Slovence nekaj podobnega kot Triglav ali Bled. Planica in s tem skoki so kot mala sled vtisnjeni v tako imenovane slovenske gene ali, kot bi rekel Andrea Massi, imprint našega značaja. Zato me niti ne čudi, da se je po razpletu, kakršen je bil v Planici, razvnela vsesplošna slovenska debata o tej temi. Kakšno je moje mnenje o tem, ni pomembno, ker se ne bom ukvarjala z vsemi, ki me boste zmerjali s kuro in primerjali moje možgane z velikostjo kepe sivih celic pri tej perjadi.
Moram pa še enkrat dati kapo dol vsem slovenskim športnikom na snegu, ker so v sezoni 2014/15 dosegli res izjemen uspeh. V zgodovini slovenskega zimskega športa še ni bilo toliko uspehov naenkrat – Žan Košir, Peter Prevc, Tina Maze, Jakov Fak so bili med prvimi tremi na svetu v svojih sneženih disciplinah. Neverjetno. Ljudje na smučarski zvezi lahko hodijo naokoli kot pavi. To je treba priznati, res so bili izjemno uspešni pod to streho. Upam, res upam, da bodo to izkoristili.
S tekmovalno zimo sem končala, nisem pa še končala s smučarsko zvezo, kajti kmalu bodo volitve za novega predsednika alpskega zbora. Nekje sem slišala, da je tako ali tako vse dogovorjeno. Novi predsednik zbora naj bi bil eden iz slovenske združbe organizatorjev svetovnega pokala. Mislim, da bi bil od teh za ta posel najbolj primeren Srečko Medven, generalni sekretar pokala Vitranc v Kranjski Gori. Medven je tudi predsednik Kluba5, kjer je združenih skoraj dvajset organizatorjev tekem v svetovnem pokalu alpskega smučanja. Tam, kjer je denar, tam je tudi moč.
Novemu predsedniku zbora pa seveda ne bo lahko, ker se mi zdi, da se v alpskem smučanju veliko premalo ukvarjajo s sponzorji, ki jih imajo. Sta pa dva slovenska organizatorja tekem svetovnega pokala tista, ki imata še sorazmerno veliko denarja v rokah. Pa še nekaj, v Kranjski Gori lahko dejansko naredijo poligon za smučarsko zvezo, ki bo ves čas na voljo reprezentantom.
In kdo je potem najbolj primeren za predsednika alpskega zbora? Medven ima na svoji strani tudi tiste klube, ki so bili januarja lani na nasprotni strani Dušana Goriška, torej skoraj polovico vseh. Vsaj tretjino prej omenjenih nasprotnikov pa lahko dobi na svojo stran z obljubo o možnosti treniranja v Kranjski Gori. Volk sit in koza cela. Medven tudi ni nasprotnik zdajšnje vodstvene strukture na zvezi in niti nasprotnik ideje o Massiju kot vodji reprezentanc.
Kaj se bo torej zgodilo 7. aprila na volilni skupščini? Medven predsednik zbora, Massi vodja reprezentanc, dve tuji imeni kot vodji ženske in moške ekipe. Zanima me samo, kdo bo vse to plačal.
Pa lupčka do prihodnjič.
