Po reprezentančnem slovesu Samirja Handanovića je v slovenski reprezentanci postal številka ena, že nekaj časa pa triindvajsetletni čuvaj mreže brani na najvišji klubski ravni. Odkar je dobil svojo priložnost med vratnicama Atletica, je zasijal in o njem danes vsi pišejo v presežniki.
Takoj po tekmi pa pri mladeniču ni bilo videti kakšne evforije, ostal je trdno na tleh, saj se zaveda, da z uvrstitvijo v finale niso osvojili še ničesar. "Počutim se izjemno, tako kot vsi soigralci, vsi navijači Atletica, vsi smo presrečni. To je nekaj, o čemer smo sanjali že od začetka sezone in zdaj moramo čakati na veliki finale," je povedal Oblak in nadaljeval: "Tekma je bila izjemno intenzivna, še posebej v prvem polčasu, ko nismo tako dobro stali na igrišču, Bayern je povedel z 1:0. Med polčasom smo se dogovorili, da moramo spremeniti način igre. Ko smo zadeli, je bilo vse skupaj lažje."
Kakšne pa so njegove želje v finalu? "Ne zanima me, s kom bomo igrali. Finale je le ena tekma in vse je mogoče. Bomo videli, kdo se bo uspel uvrstiti."
