Preizkušnja od Milana do Sanrema velja za najdaljšo enodnevno dirko v programu Mednarodne kolesarske zveze na najvišji ravni. Zaradi ne preveč zahtevne trase in številnih kilometrov v nogah pa je zelo nepredvidljiva in jo je zelo težko dobiti.
To je na lastni koži večkrat izkusil Pogačar. Leta 2020 je ob prvem nastopu na prvem spomeniku sezone zasedel 12. mesto, v zadnjih dveh letih pa je bil peti oziroma četrti. Tokrat kani storiti še korak dlje, a bo veliko odvisno tudi od taktike.
Minulo sezono je bil del četverice, ki je bila najmočnejša na zadnjem vzponu na Poggio (3,7 km/3,7 %). Čeprav je skupaj z ekipo razredčil glavnino na predhodnem klancu Cipressa (5,6 km/4,1 %) in na Poggiu večkrat napadel, na koncu ni mogel slediti protinapadu kasnejšega zmagovalca Nizozemca Mathieuja van der Poela (Alpecin-Deceuninck).
Pogačar nato v sprintu ni imel moči, da bi ugnal Italijana Filippa Ganno (Ineos Grenadiers) in Belgijca Wouta Van Aerta (Visma-Lease a Bike) v boju za drugo mesto.
Pogačar bo po uspešnem začetku sezone, ko je po kar 81 km dolgem begu slavil na dirki Strade Bianche, znova med glavnimi favoriti na Milano-Sanremu. Tudi tokrat bo med glavnimi tekmeci svetovni prvak van der Poel, ki je prav tako kot Pogačar slavil na treh različnih spomenikih. Nizozemec bo lovil skupno peto zmago, Pogačar pa šesto.
"Ne bi si mogel želeti boljšega začetka sezone od zmage na Strade Bianche. Ekipa kolesari sijajno in ustvarja dobre izide, zato želimo ostati na tej poti. Navdušen sem nad prihajajočo dirko, cilj je nedaleč stran od mojega prebivališča v Monacu, zato dobro poznam zadnji del preizkušnje in predvsem vzpone," je za spletno stran svoje ekipe dejal Pogačar.
"Kot smo videli že ničkolikokrat, je to ena najtežjih preizkušenj. Lahko se konča na veliko različnih načinov. Seveda bomo skovali načrt in skušali priti v najboljši možni položaj. To je dirka, ki si jo srčno želimo zmagati," je še dodal slovenski as.
Medtem ko ima van der Poel zmage na Milano-Sanremu (2023), po Flandriji (2020, 2022) in Pariz-Roubaixu (2023), je Pogačar doslej slavil po Flandriji (2023), na Liege-Bastogne-Liegeu (2021) ter trikrat po Lombardiji (2021, 2022, 2023).
V kolikor bi Pogačar slavil na Milano-Sanremu, bi mu do slavja na vseh spomenikih manjkal "le" še Pariz-Roubaix. V vsej zgodovini so na vseh petih spomenikih slavili le trije legendarni Belgijci Eddy Merckx (1966-1976), Roger De Vlaeminck (1970-1979) in Rik Van Looy (1958-1965).
Po številu zmag na spomenikih je na vrhu neulovljiv Merckx z 19., med aktivnimi kolesarji pa s petimi oziroma štirimi zmagami izstopata prav najboljša enodnevna kolesarja zdajšnje generacije Pogačar in van der Poel.
Ob Slovencu in Nizozemcu, ki sta glavna kandidata za sobotno zmago, bo na svojo priložnost čakal tudi Mohorič. Ta je po vratolomnem spustu leta 2022 ukanil vse tekmece, potem ko je na vrhu Poggia obdržal stik z najboljšimi, nato pa švignil mimo vodilnih ter tudi s pomočjo sistema za spuščanje sedeža dosegel svojo prvo in doslej edino zmago na spomenikih.
Kandidati za visoko uvrstitev so še Ganna, Britanec Tom Pidcock (Ineos Grenadiers), Danec Mads Pedersen (Lidl-Trek), Avstralec Michael Matthews (Jayco-AlUla), Francoz Christophe Laporte (Visma-Lease a Bike) in še nekateri ostali.
Koliko bo v zaključku sprinterjev, bo odvisno predvsem od ritma, ki ga bo na zadnjih dveh vzponih narekovala zasedba UAE Team Emirates s Pogačarjem na čelu. Zadnji izraziti sprinter je na Milano-Sanremo zmagal leta 2016, in sicer Francoz Arnaud Demare, ki bo tudi tokrat na startu preizkušnje, a v dresu ekipe Arkea-B&B Hotels.
Ob Pogačarju in Mohoriču bosta nastopila še dva Slovenca. Domen Novak bo pomagal Pogačarju, Matevž Govekar pa bo v vlogi pomočnika Mohoriču.
Letošnja trasa bo dolga 288 km in bo s tem najkrajša po letu 2013, ko so jo morali organizatorji spremeniti zaradi vremenskih razmer. Pred tem je bila 287 km dolga leta 2002.
Kot vselej bo odločilnih zadnjih 30 km, ko bosta na vrsti vzpona na Cipresso in Poggio. Po vrhu Poggia sledi še 3,3 km dolg spust in 2,3 km ravnine do cilja na ulici via Roma.
