V tej je anonimno sodelovalo skoraj 14.000 poklicnih nogometašev iz 54 držav in 87 različnih lig. Kot so pokazali podatki, ki jih je analizirala univerza v Manchestru, plače nogometašev še zdaleč niso visoke.
Nogometaši so odgovarjali na 23 vprašanj, ki so pokrivala različna področja delovnih razmerij, kot so plače, pogodbe, prestopi, treningi, prirejanje rezultatov tekem, nasilje, varnost delovnega mesta, zdravje, dobro počutje in izobrazba. Analiza rezultatov je razkrila ogromno zaskrbljujočih podatkov, a vsekakor koristnih za razvoj statusnih pravic profesionalnih nogometašev in nogometne industrije nasploh, so objavili na spletni strani Sindikata poklicnih igralcev nogometa Slovenije (Spins).
Tam pišejo, da izsledki raziskave kažejo, da imajo nogometaši v večini kratke in nestabilne kariere. "V tem obdobju so nemalokrat žrtve nerednih izplačil, nimajo zagotovljene prihodnosti in niso pripravljeni na obdobje po končani športni karieri. S povprečno manj kot dve leti trajajočimi pogodbami nogometaši delajo v zelo konkurenčnem in krutem delovnem okolju," pišejo pri Spinsu.
Sodeč po raziskavi več kot 45 odstotkov anketirancev zasluži manj kot 1000 ameriških dolarjev (približno 940 evrov) mesečno, povprečna neto plača med nogometaši pa znaša med 1000 in 2000 ameriških zelencev (USD). Nad 720.000 USD letno prejmeta le dva odstotka svetovnih nogometašev.
"Med najbolj zaskrbljujočimi in omembe vrednimi izsledki je podatek, da je kar 41 odstotkov nogometašev prijavilo plačilno nedisciplino oziroma neredno izplačevanje pogodbenih obveznosti, vsaj enkrat v obdobju zadnjih dveh sezon. Povprečno so zamude izplačil trajale med enim in tremi meseci. Redno plačevanje pogodbenih obveznosti je ena od osnovnih pravic, ki jo nogometni svet očitno še vedno ne upošteva, kar je za FIFPro nesprejemljivo dejstvo," še opozarjajo pri Spinsu, kjer izpostavljajo tudi slovenske skrbi.
"Med 95 anketiranimi nogometaši je več kot dve tretjini takšnih (70 odstotkov), ki so prijavili plačilno nedisciplino oziroma zamujanje izplačil pogodbenih obveznosti v obdobju zadnjih dveh sezon. To še enkrat potrjuje dejstvo, da trenutna ureditev statusa nogometašev (t. j. status poklicnega športnika) v Sloveniji dopušča manipulacije izplačil s strani delodajalcev (klubov). Delovna razmerja na področju športa, za katera se že nekaj let aktivno zavzemata Sindikat športnikov Slovenije in Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije, bi vsekakor pripomogla k večji socialni varnosti nogometašev, transparentnosti finančnega poslovanja športnih društev in nenazadnje večjega nadzora države nad delovanjem športnih organizacij. Potrebno je dodati, da so se predstavniki sindikata Spins pri izpolnjevanju anketnih vprašalnikov srečevali z nemalo težavami in prepovedjo sestanka z nogometaši v kar treh prvoligaških klubih," pravijo pri Spinsu.
Sicer pa je bilo na svetovni ravni približno šest odstotkov vprašanih (okoli 700 posameznikov) deležnih pritiskov ob podaljšanju ali celo prekinitvi veljavne pogodbe tako, da so jih ločili od ekipe in prisilili v individualni trening, sedem odstotkov nogometašev pa je priznalo, da so imeli v svoji karieri neposredni stik z napeljevanjem na prirejanje rezultatov tekem. Odstotek teh se je s starostjo, nad 30. letom, povečal na 11 odstotkov. Žrtve napeljevanja so bili najpogosteje nogometaši z nižjimi prihodki in tisti, ki so jim izplačila zamujala.
