Res deluje impresivno, s svojima dobrima dvema metroma in razponom rok po konstituciji spominja na nekega pivota, ki je pred dvema desetletjema definiral oziroma zaznamoval igro na šestmetrski črti in ki je prav zaradi svojega razpona rok ter posledično dosega dobil vzdevek Slangen oziroma gasilska cev.
Blaž Blagotinšek je seveda še svetlobna leta daleč od švedskega velikana Magnusa Wislanderja, zelo težko ga bo tudi kadarkoli dosegel, takšni se pač rodijo enkrat na sto let, a po drugi strani ni dvoma, da Slovenija že vrsto let ni imela krožnega napadalca s tovrstnim potencialom. Ko je le nebo meja.
Od tistega debitantskega nastopa proti Islandiji je prehodil dolgo pot, pod Brankom Tamšetom je v zadnjem letu vidno napredoval in med drugim razširil svoj repertoar še z igro v obrambi. Zdaj je fant, ki ob številki noge 50 in še nekaj težko najde primerno obutev, na svetovnem prvenstvu. Ali bo dan pred enaindvajsetim rojstnim dnem tudi debitiral, včeraj selektor Boris Denić še ni razkril.
Čeprav je Uroš Bundalo na prvem treningu v dvorani Al Sadd sam zase tekal ob igrišču in ga danes zagotovo ne bo v kadru, pa je vseeno vprašanje, ali bo Denić dal priložnost nadarjenemu Celjanu. Selektor si pač želi pustiti še nekaj več manevrskega prostora in morda bo moral Blagotinšek na svoj debi še malce počakati, sam je po drugi strani vesel že samo, da je zraven.
Še pred tedni je bil denimo predviden za pot na mladinske kvalifikacije v romunski Pitesti, zdaj je v katarski Dohi na prvenstvu vseh prvenstev. "Okoliščine so bile takšne, da so me tu bolj potrebovali kot tam oziroma je prioriteta članska izbrana vrsta. Žal mi je fantov iz mladinske vrste, a kaj hočemo?" pravi Blagi, ki sicer na igrišču ni nič kaj blag.
Pri še ne 21 je najmlajši v izbrani vrsti, zaradi česar kot zelenec sem in tja dobi še kakšno posebno zadolžitev. "Tako kot v vsaki ekipi je tudi pri nas. Nosiš torbe, žoge, nič strašnega," vlogo najmlajšega opisuje Blagotinšek, ki se ne boji izzivov, ki jih prinaša mundial. "Pozitivna trema je prisotna, vendarle je to zame prvo veliko tekmovanje v članski kategoriji. Čila in Čilencev sicer ne poznam prav dobro, poznam Oneta, drugih igralcev niti ne. Seveda pride v poštev le zmaga, a previdnost nikakor ni odveč, vsakega nasprotnika je treba spoštovati. Nikoli ne veš, v mlajših kategorijah smo se v preteklosti že večkrat opekli, kot denimo lani proti Braziliji. Tudi slednja je bila čista neznanka, pa nam je uspelo izgubiti."
Previdnost je še toliko primerna zaradi ne ravno navdušujoče generalke na Danskem. "Mislim, da tisti turnir ni merodajen. Nastopili smo zdesetkani, v ospredju je bil zdravstveni bilten. Vseeno smo rasli iz dneva v dan in verjamem, da bomo to krivuljo nadaljevali tudi tu," še dodaja mladenič, ki za vzornika izpostavlja še enega velikana s šestmetrske črte, hrvaškega krožnega napadalca Igorja Vorija. "Pravzaprav od vsakega nekaj vzameš in potem poskušaš to na treningu, tekmah vnesti v svojo igro." In na prvenstvu bo imel kaj videti.
